Objavljeno: 10. jul 2011 23:35
Začni TAKOJ. Če se do zdaj nisi spravila k temu, da bi se pravočasno začela učiti za izpiti, ti bom realno povedala, da te čakata 2 meseca pekla za mizo, če hočeš narediti vse, pa še to bo najbrž težko.
Poskusi ugotoviti, zakaj se do zdaj nisi mogla spraviti k učenju. Če je razlog nezainteresiranost za študij, se mi zdi res nesmiselno riniti z glavo čez zid in prilesti v 2. letnik, ker bo samo še težje v višjih letnikih (kar je normalno in prav). Če so razlog druge razmere, kot npr. bolezen, družinske težave ali kaj podobnega, je pa razumljivo, da se je težje spraviti k resnemu delu.Te dejavnike moraš res črtati, če želiš uspeti.
Iz osebnih izkušenj ti povem, da je najboljša motivacija za učenje strah pred izpiti, pa naj se sliši še tako kruto. Moj študij je tak, da imamo vsako leto junija celoletne izpite za vse predmete v enem tednu, enega za drugim in tudi po več na dan. Če jih ne narediš, letiš s faksa. Torej- situacija praktično identična tvoji. Jaz sem se zanje učila 2 meseca bolj ali manj ves čas, kolikor je šlo, smo imeli pa še nekje do 2 tedna pred prvim izpitom zadnja predavanja. Po njihovem koncu pa cca. 14 ur skoncentriranega učenja na dan. Ob 8.00 sem bila v knjižnici, ob polnoči sem šla domov in vmes sem si vzela 2x pol ure za kosilo in večerjo, vmes nekajkrat na dan po par minut pavze za WC ali kozarec vode. 45 minut dela + 15 minut počitka je tak luksuz, o katerem lahko jaz sanjam čez leto, ko se učim, ne pa v tako krizni situaciji. To je fizično in psihično popolnoma izčrpljujoče (je pa možno!), zato si vsaj en dan v tednu rezerviraj par uric za neko telesno aktivnosti, ki ti bo preluftala možgane. Lahko tudi klepet ob kavi s prijateljico, pač karkoli te malo razvedri.
Najdi si nekoga, ki te bo stalno opominjal na izpite. 2 meseca je namreč zelo dolga doba in zlahka se ti zgodi, da si samo govoriš, da imaš še veliko časa. Če te pa nekdo redno efektivno opozarja na pomanjkanje časa je več verjetnosti, da boš to upoštevala. Naj bo to nekdo, ki mu ne bo problem držati discipline nad tabo, ne nekdo tak, ki bo samo obupaval s tabo.
Kar se tehnike učenja tiče- poišči stare izpitne pole ali vprašaj sošolce, ki so že opravili izpit, kaj se zahteva. Če misliš, da ti ne bo uspeli predelati vsega, poskušaj vse vsaj na hitro preleteti in se naučiti dobro tiste res temeljne stvari. Prav za tako ločitev snovi glede na pomembnost je dobro vedeti, kakšna vprašanja se pojavljajo.
Za mnogo ljudi je računalnik najhujša oblika preusmeritve pozornosti, zato si najdi knjižnico, ki ti ustreza in se uči tam in ne v svoji sobi, saj ti bo naenkrat vse drugo okoli tebe postalo bolj zanimivo- Facebook, hladilnik, TV... in naredila ne boš nič. Če rabiš res strog mir in te drugi ljudje motijo, si najdi najbolj samotno ljubljansko knjižnico ali študijsko sobo, kar lahko. Je pa ponavadi odlična motivacija, če sediš zraven nekoga, ki se več kot očitno zelo skoncentrirano uči.
Evo, to je vsa kruta realnost. Da se vse, je pa žal vse na tebi. Še enkrat ti povem, da če se čez celo leto nisi dovolj zgodaj spravila k temu, da bi se usedla in naučila za en samcat izpit, je tvoj cilj zelo visoko zastavljen. Če imaš veselje do študija, bo pa malo lažje, ker ko se boš resno spravila k snovi, te bo potegnilo not in potem je vsak dan, ko se naučiš še malo več, super občutiti tisto obvladovanje snovi, ki te drži pokonci. Srečno!
Poskusi ugotoviti, zakaj se do zdaj nisi mogla spraviti k učenju. Če je razlog nezainteresiranost za študij, se mi zdi res nesmiselno riniti z glavo čez zid in prilesti v 2. letnik, ker bo samo še težje v višjih letnikih (kar je normalno in prav). Če so razlog druge razmere, kot npr. bolezen, družinske težave ali kaj podobnega, je pa razumljivo, da se je težje spraviti k resnemu delu.Te dejavnike moraš res črtati, če želiš uspeti.
Iz osebnih izkušenj ti povem, da je najboljša motivacija za učenje strah pred izpiti, pa naj se sliši še tako kruto. Moj študij je tak, da imamo vsako leto junija celoletne izpite za vse predmete v enem tednu, enega za drugim in tudi po več na dan. Če jih ne narediš, letiš s faksa. Torej- situacija praktično identična tvoji. Jaz sem se zanje učila 2 meseca bolj ali manj ves čas, kolikor je šlo, smo imeli pa še nekje do 2 tedna pred prvim izpitom zadnja predavanja. Po njihovem koncu pa cca. 14 ur skoncentriranega učenja na dan. Ob 8.00 sem bila v knjižnici, ob polnoči sem šla domov in vmes sem si vzela 2x pol ure za kosilo in večerjo, vmes nekajkrat na dan po par minut pavze za WC ali kozarec vode. 45 minut dela + 15 minut počitka je tak luksuz, o katerem lahko jaz sanjam čez leto, ko se učim, ne pa v tako krizni situaciji. To je fizično in psihično popolnoma izčrpljujoče (je pa možno!), zato si vsaj en dan v tednu rezerviraj par uric za neko telesno aktivnosti, ki ti bo preluftala možgane. Lahko tudi klepet ob kavi s prijateljico, pač karkoli te malo razvedri.
Najdi si nekoga, ki te bo stalno opominjal na izpite. 2 meseca je namreč zelo dolga doba in zlahka se ti zgodi, da si samo govoriš, da imaš še veliko časa. Če te pa nekdo redno efektivno opozarja na pomanjkanje časa je več verjetnosti, da boš to upoštevala. Naj bo to nekdo, ki mu ne bo problem držati discipline nad tabo, ne nekdo tak, ki bo samo obupaval s tabo.
Kar se tehnike učenja tiče- poišči stare izpitne pole ali vprašaj sošolce, ki so že opravili izpit, kaj se zahteva. Če misliš, da ti ne bo uspeli predelati vsega, poskušaj vse vsaj na hitro preleteti in se naučiti dobro tiste res temeljne stvari. Prav za tako ločitev snovi glede na pomembnost je dobro vedeti, kakšna vprašanja se pojavljajo.
Za mnogo ljudi je računalnik najhujša oblika preusmeritve pozornosti, zato si najdi knjižnico, ki ti ustreza in se uči tam in ne v svoji sobi, saj ti bo naenkrat vse drugo okoli tebe postalo bolj zanimivo- Facebook, hladilnik, TV... in naredila ne boš nič. Če rabiš res strog mir in te drugi ljudje motijo, si najdi najbolj samotno ljubljansko knjižnico ali študijsko sobo, kar lahko. Je pa ponavadi odlična motivacija, če sediš zraven nekoga, ki se več kot očitno zelo skoncentrirano uči.
Evo, to je vsa kruta realnost. Da se vse, je pa žal vse na tebi. Še enkrat ti povem, da če se čez celo leto nisi dovolj zgodaj spravila k temu, da bi se usedla in naučila za en samcat izpit, je tvoj cilj zelo visoko zastavljen. Če imaš veselje do študija, bo pa malo lažje, ker ko se boš resno spravila k snovi, te bo potegnilo not in potem je vsak dan, ko se naučiš še malo več, super občutiti tisto obvladovanje snovi, ki te drži pokonci. Srečno!
0
1
