Super, torej tudi jaz nisem edina s tem strahom.

Tudi jaz zelo rada plavam, ne maram pa se potopiti, enostavno ne maram občutka, ko ti voda zalije glavo in ušesa. Zaradi tega seveda tudi nikoli ne skačem v vodo. In v morju se vedno bojim ali bom brcnila v kakšno skalo, stopila na kakšnega ježka. Letos sva bila pa s fantom v Hurgadi in plaža je bla čudovita, mivka, nobenih skal v vodi ali česarkoli. Po parih dneh prepričevanja fanta sem si nadela tudi masko in takoj po prvem potopu sem bila navdušena, sploh pa sem spremenila mnenje o potapljanju z masko, ko smo šli na koralne grebene, kjer je bilo opazovanje ribic nepozabno. Tako, da tudi jaz mislim, da je to eden izmed dobrih načinov kakose znebiti strahu, kar pa še ne pomeni, da ne smeš biti previden, recimo pri kakšnih skalah.
Tudi meni je neprijetno plavati v vodi, ki je črna, kjer ne vidiš dna, kjer je že ob obali kup skal. Recimo v Egiptu me ni bilo strah globine, ker je bla voda kristalno čista in brez kakršnihkoli skal, tako da tega strahu sploh ni bilo.
