Sosed me nadzira

Ahhh, tipično za stare ljudi brez življenja. Mene nekateri sosedje na hodniku celo sprašujejo, kam grem, ko me srečajo. Sej je malo tečno, ampak se ne sekiram zaradi tega. Rečem, da grem pohajat, tudi če to ni res. Naj si mislijo kar hočejo, mene ne briga kaj si mislijo.

Pozvoni in povej, da si opazila, da ima kukalo ti pa ne, in če mogoče ve, na koga se lahko obrneš v tem primeru, ker bi ga res rada imela

Hihi, ta zmaga

Meni pa je včasih to malo nadležno.... in sigurno če bi šlo za resno ponavljajoče se dogajanje (like vsakič!) in bi me res motilo bi sigurno kakšno foro s prejšne strani naredila samo, da bi zgledala še bolj zanimiva, nevarna in 'usekana'. Hehe...

Mislim, da vsakemu pripada ena zasebnost in da tudi neko 'firbcanje zdolgočasenih upokojencev' zna biti včasih še kako nadležno. No je pa tudi odvisno, kdo firbca za tabo, meni kakšne mamce čisto nič ne pašejo, za kakšnga žrebca bi se dalo malo prilagoditi pravila.

Ampak no... pač kakor se navadiš in kakor te zmoti. Jaz npr. nimam nobenih zaves/žaluzij na oknih, ker mi je čisto vseeno, če mi kdo gleda v stanovanje.... če ima veselje mene v pižami ali pa mojega v boksarcah gledat... ma naj.

Drugače pa na vaseh se skoraj ne da brez tega. Čim odpreš prtljažnik in se vidi kakšna večja vrečka se začnejo premikat zavese... če pripelješ nov avto sosedje kosijo trate, okopavajo vrtičke, kidajo dvorišča.... dolgčas pač.
Tastari pač nimajo fejsbuka

haha meni je glih en 60 letni čiča pisal, če grema na kako pijačo....ma s tabo se nimam kaj pogovarjat. alora. maš partnerko zato.

Načeloma mi je vseeno kje me kdo gleda. Bi me pa začelo motit, če me ista oseba več kart bulji, pa mi postane neprijetno. In ker se mi zdi, da imam pravico, da grem sproščeno do svojih vrat, oblečena kakorkoli pač že sem, s komerkoli, kadarkoli.

Bi jaz temule zabrusila, da je to nespodobno in da naj si najde križanke za reševati, v kolikor se ponovi, pa mu sabotirala tisto vražje kukalo.

Sama sem opazovana že skoraj 13 let, pa vedno se reče tako;" sem slučajno pogledala skozi okno, pa sem vidla...." Ti slučaji so nenehno, ne glede na uro, zjutraj, čez dan , zvečer in celo ponoči. Ja, to je grozno moteče, pa se kasneje privadiš, kaj pa češ. V začetku sem pa res prav razmišljala a moram iti ven ali bi se dalo kako drugače. Potem pa pride trenutek, ko spoznaš, da delaš sam sebi veliko škodo, kajti ta opazovalec se ne bo spremenil, pa če se na glavo postaviš. Mu je to v njegovi naravi. Čeprav priznam, da si še po toliko letih rečem: pa dobro ženska a ti res nimaš drugega dela? Res moram biti strašno zanimiva oseba.