V bistvu je večino mojega mnenja povzela že Tanja, jaz pa bi dodala samo še nekaj stvari:
1. Ogromno bolezni modernega časa, s popularnim virusom HIV na čelu, izhaja iz neodgovornega človeškega vedenja in delovanja. V moderni dobi, ko kondome dobiš skorajda v kornfleksu, vsak dan za njim zboli na stotine ljudi, izključno zato, ker se ne informirajo ali pač mislijo, da se njim to ne more zgoditi in kavsajo vsepovprek. Za takšne ljudi mi je škoda vsakega mišjega, podganjega ali šimpanzjega življenja. (Pa tukaj izvzamem posilstva, dojenčke s HIVom in celo Afriko - bodimo pošteni, zdravila proti HIVu, AIDSu in še čemu, se za ljudi tretjega sveta ne razvijajo, saj farmacevtska industrija od njih ne bo dobila niti dinarja, ker še za vodo nimajo denarja. Žalostno.)
Drug tak aboten primer so razne ptičje, prašičje in nevemkakšne gripe, kjer ljudje najprej v imenu kapitalizma na kvadraten meter nabašejo 50 piščancev, ko pa le-ti zaradi obupnih življenjskih (življenjskih?) razmer zbolijo in virus mutira na človeka, pa v imenu reševanja človeških življenj (in vsemogočnega dolarja) na živalih spet izvajajo poskuse. Ker je to baje potrebno.
2. Proti testiranju (kozmetičnem, farmacevtskem itd.) sem predvsem zato, ker se mi zdi, da podpira človeško lenobo. Prepričana sem, da bi že zdavnaj lahko odkrili veliko bolj zanesljive in napredne načine testiranja, če testiranje na živalih ne bi bilo družbeno sprejemljivo. In če ne bi bilo tako poceni. Sploh so priceless kakšni primeri, kot je bil pred leti v ZDA, ko je neko farmacevtsko podjetje testiralo zdravilo za zmanjševanje holesterola na zajcih. Na zajcih, katerih prehrana in presnova je čisto drugačna od človeške. In seveda je potem zaradi tega zdravila umrlo več kot sto ljudi (tudi zajcem se ni ravno dobro godilo). Fail.
Nekoliko OT, pa vseeno: že nekaj let razmišljam o obupnem sistemu deljenja zdravil pri nas.
- Ljudje uporabljajo čisto preveč zdravil, tudi za bolezni, ki se jih da lajšati z naravnimi zdravili, čaji, zdravo pametjo itd. Vesela sem, da imam zdravnico, ki mi proti glavobolu raje predpiše več tekočine in manj zijanja v monitor, kot aspirin (karikiram). Na žalost je takih zdravnikov zelo malo.
- Deljenje zdravil je nesorazmerno s trajanjem bolezni. Lansko leto sem imela hudo vnetje urinarnega trakta, ki ga niso pozdravili hektolitri urološkega čaja in druga domača zdravila. Zdravnica mi je predpisala Primotren, 3 tablete na dan, tri dni. Torej vse skupaj 9 tablet. V lekarni sem dobila celo škatlo Primotrena (mislim, da je notri 24 tablet). 15 jih je šlo v smeti, ker mora zdravnik vedno napisati nov recept, iz strahu, da se tablete niso pokvarile. Prepričana sem, da bi naša zdravstvena blagajna ogromno prihranila, če bi odmerjali tablete po ameriškem sistemu, v stekleničko. Ampak potem farmacevtske družbe ne bi več toliko zaslužile. Katastrofa.
3. Raz
me testiranja in eksperimenti iz radovednosti, česar je v znanosti
ogromno. Še pred nekaj leti (morda še vedno) so imeli "znanstveniki" v okolici LJ kravo (živo), ki je imela v želodec speljano cev oz. sondo. Ker je enega brihtneža pač zanimalo, kaj se dogaja v njenem želodcu. Dvomim, da bodo izsledki te "raziskave" pretresli znanstveno skupnost. Ampak zakaj pa ne, saj je samo ena krava.
4. Tudi če sprejmem, da so eksperimenti na živalih v nekem segmentu potrebni, mislim, da bi z živalmi vseeno morali delati kar se da spoštljivo in skrbeti za njihovo udobje oz. vsaj to, da ne trpijo prevelikih bolečin in niso oropane nekega "dostojanstva". Ne rečem, da imajo vsi raziskovalci na steni sliko Mengeleja, verjamem pa, da na živali pač gledajo kot na testne primerke, objekte. Drugače verjetno ne bi mogli početi tega, kar počnejo. In to, da imaš živali po več let (30 let!?) zaprte v kletkah (sploh šimpanze, ki so izrazito inteligentna in socialna bitja), se mi ne zdi niti najmanj spoštljivo in humano. Še najhuje pa je to, da od tega nihče ni imel nič (če sem prav razumela, živali tako ali tako niso zbolele za AIDSom), tako da to početje sploh ni bilo upravičeno.
Nekoč (upam, da kmalu), nam bo nekdo ali nekaj moralo postaviti ogledalo, da se bomo zamislili nad sabo kot raso. Kot je rekla Tanja, to prepričanje v superiornost človeške rase in to, da nas je potrebno za vsako ceno rešiti (hkrati pa takšno stanje najprej vzpostaviti in nato navidezno sanirati, vse za velike denarje) mi povzroča slabost.
Z živalmi delamo tako kot s kamni - jih jemo, mučimo, oblačimo v obleke, jim lakiramo nohte, tlačimo cevke v dele telesa, za katere si sami želimo, da nam nikoli nihče ne bi tja nič vtaknil, hkrati pa se imamo za humano družbo.
Nikoli se nisem imela za neko radikalko kar se tiče ravnanja z živalmi, ljudi ne posiljujem s svojimi prepričanji (včasih pri kozmetiki prijazno namignem na cruelty free alternativo), pridržujem pa si pravico, da si v primerih oz. novicah, kot je tale, dam duška in povem, da je takšno ravnanje napačno, tako kot so to storile nekatere punce pred mano, brez, da bi morala komu polagati račune in debatirati o nujnosti takšnih raziskav in vrednosti človeškega življenja. Naj imajo tudi šimpanzi svojih 15 minut slave.
Zdaj naj pa raziskovalce zaprejo pa jim v rit zapičijo HIV. 
.
:Y:
... boščeki mali 
). Tudi znanstvenikom ni vseeno. Tudi meni je hudo, ko vidim posnetke Pete. Ampak včasih ni druge variante, kot si ti že vse povedala. Je pa sreča to, da je tega čedalje manj. Oh...
, sem samo želela povedati, kaj jaz mislim, IMHO, nimam nič proti tebi osebno
. (Ker vem, da so vegetarijanstvo ipd. zelo problematične in konfliktne teme).
