in sem prav uživala, ampak zdaj pa ko imam ta zaklad pa upam da ga nikoli ne "izgubim"!
Hehe pri meni je enako.
Čeprav sem iz rok izpustila kar nekaj dobrih priložnosti.Ampak očitno to ni bilo tisto tapravo.Ampak vse ob svojem času.
Sicer sem jaz tista ki je sprejela odločitev, ampak zveze kot take še nisem prebolela (od Decembra). Pa v bistvu ne gre tu za neko strašno prebolevanje, ampak preprosto ambientiranje samskemu stanu, kar gre meni bolj slabo od rok, bolje delujem v dvoje. Saj bo pravijo... Jaz sem se na začetku (češ da nisem več rosno mlada in le kdaj se bom ustalila, ipd.) ampak zdaj nekako ne več...saj se nikamor ne mudi, pa tudi mladost se najbolje izkoristi ravno ko si samski, še veliko se naučiš in doživiš. Nemalo ljudi v zvezi zapade v neko pasivnost ki je niti ne zaznajo (in ni nujno slaba! oz. ni to nekaj grdega) in je zato včasih samski stan pravi blagoslov, da ponovno malo oživiš in zrasteš. (malce več delaš na sebi, imaš več časa zase, narediš določene spremembe, sprejmeš določene odločitve, ki jih drugače ne bi ipd.)
