Sadni teden

No, meni se zdi tudi poudarjeno nakladanje. Maščobo topi dejstvo, da porabiš več kalorij, kot jih zaužiješ - zelo grobo gledano. Če bi bilo pa res tako enostavno, pa nobena ne bi imela ne celulita, ne maščobe... Samo kakšno papajo ali ananas kdaj pa kdaj, pa bi bilo.

Irra, brez skrbi, jaz zelo zdravo jem, krompirja, žit in podobnega skoraj ni na mojem meniju, mesa tudi malo. Pa vseeno ni tako enostavno.

Sicer pa pravim, da je zdrava raznovrstna prehrana - samo sadje ni ok. Poleg tega ena dieta ne deluje za vse; če bi, potem bi samo ena obstajala. Nekdo se bo pri eni dieti zredil, drugi shujšal, tretji nič od tega - preizkušeno.

Eko najprej prva stvar da vidite da govorim resnico... Aja sploh pa nisem Vukoman ampak to kar piše!!!!!!!!!!!!

Tabela glikemičnih indeksov (GI)

Tabela, vaše vodilo pri izbiri hrane, ki ne povzroča hitrega porasta ravni sladkorja v krvi. Zaradi velikega povpraševanja po tabeli glikemičnih indeksov za živila objavljam tole tabelo in nekaj najosnovnejših informacij na to temo. Kmalu bo objavljena serija treh člankov, ki bodo govorili o ogljikovih hidratih, glikemičnem indeksu in njihovi povezanosti s hujšanjem. Eden teh treh člankov bo na dolgo in široko pojasnil vse v zvezi z glikemičnim indeksom. Pa vseeno, za tiste, ki jih zanima predvsem tabela živil in GI. Kaj sploh je glikemični indeks? Glikemični indeks je ustvaril dr. David Jenkins, zato da bi pomagal diabetikom lažje nadzorovati raven inzulina. Diabetiki, športniki, estetski atleti in tudi vsi tisti, ki želimo zmanjšati delež maščob oz. shujšati, želimo, da je količina našega krvnega sladkorja in inzulina čimbolj stalna. In ravno glikemični indeks (v nadaljevanju GI) pove hitrost porasta krvnega sladkorja. Višji GI ima neko živilo, hitrejši porast krvnega sladkorja povzroči. Hiter porast sladkorja v krvi ima na kratko tri negativne učinke: Zaradi hitrega porasta sladkorja v krvi hitro naraste količina inzulina, zato se velik del našega krvnega sladkorja spremeni v maščobo. Človeško telo v krvi skladišči za približno 80 kalorij sladkorja. Torej ob zelo hitrem porastu krvnega sladkorja pridobivamo tako odvečno maščobo, tudi če ne jemo mastne hrane. Višek inzulina porablja glukozo, namenjeno možganom. Če pade količina sladkorja tudi v možganih, postanemo depresivni, brez volje in motivacije za delo, trening, počutimo se slabo, pogosto dobimo napad lakote in se znova zatečemo k hrani. Inzulin bistveno upočasni oz. ustavi porabo odvečnih maščob kot vir energije. Torej vpliva na maščobni metabolizem, tako da začne telo naenkrat varčevati z maščobami. Sedaj je vsakomur bolj jasno, zakaj slaščice, najrazličnejše sladkarije redijo ... in tudi številna druga živila. Pri izbiri hrane vam bo v veliko pomoč spodnja tabela. Hrane z visokim GI se izogibajte, večina hrane naj bo iz skupine s srednjo vrednostjo GI, še bolje pa je, če je GI nizek. Naj vas ne zavedejo GI določenih živil, lahko da gre za živila s precej maščobe. Jesti je treba čim manj mastno hrano in se izogibati naštetih živil iz stolpca z visokim GI. Tabela glikemičnih indeksov (GI) visok GI je nad 60 srednje visok GI je med 40 in 60 nizek GI je pod 40 100 - glukoza 95 - francoski kruh 91- Gatorade 85 - pečen krompir 84 - corn flakes (koruzni kosmiči) 83 - krompir, instant 82 - rižev krispy 82 - riževi keksi 82 - krompir iz mikrovalne pečice 80 - vanilijevi vaflji 76 - krof 76 - pomfri 74 - graham krekerji 74 - slani keksi 74 - pire krompir 73 - med 73 - zrnat čips 72 - lubenica 72 - smoki 71 - korenček 70 - beli kruh 70 - toast 69 - drobtine 68 - pijače kot npr. Fanta 68 - čokoladica Mars 67 - lešniki 66 - ananas 66 - gobova juha 65 - sladkor 65 - instant ovseni kosmiči 65 - rogljički 64 - rozine 64 - vložene marelice 64 - rdeča pesa 64 - makaroni s sirom 61 - sladoled 61 - hamburger (kruh) 60 - otrobi 60 - sirova pica 59 - borovničeva torta 57 - pomarančni sok 57 - testo za pico 56 - kuhan krompir 56 - bel riž, dolgozrnat 55 - rjav riž 55 - keksi iz ovsene moke 55 - jagodna marmelada 55 - marelična marmelada 55 - pop corn 55 - sadni koktajl 55 - koruza 55 - mango 54 - sladki krompir 54 - krompirjev čips 53 - grobo mlet polnozrnat kruh 52 - banana, dobro zrela 52 - kivi 50 - fižol v pločevinki 49 - ovseni kosmiči 49 - sirovi tortelini 49 - čokolada 48 - kuhan fižol 48 - grenivkin sok 47 - riž, beli, kuhan na pari 46 - laktoza 44 - juha iz leče 44 - kosmiči z veliko vlaknin 43 - grozdje 43 - pomaranča 43 - puding 42 - polnozrnati muesli 41 - špageti (brez omake) 41 - polnozrnat kruh 41 - jabolčni sok (nesladkan) 37 - paradižnikova juha 36 - jabolko 36 - hruška 36 - polnozrnati špageti 35 - energij. tablica (Power bar) 34 - čokoladno mleko 33 - PR bar 33 - jogurt, sladkan 32 - posneto mleko 31 - sojino mleko 31 - suhe marelice 30 - zelen fižol 30 - banana, polzrela 29 - leča 27 - mleko, polnomastno 25 - grenivka 25 - breskve 25 - ječmen 24 - slive 23 - fruktoza 22 - češnje 18 - soja 14 - arašidi 14 - nemasten jogurt, 0,1 %

Sadje velja po mnenju nekaterih konzervativnih dietetikov za vodilno v zdravi prehrani. Po njihovem mnenju je sadje nizko kalorično, neredilno in zelo bogato z vitamini. Ali to drži? žal ne vedno! Tlačiti v en koš tako široko skupino živil, kot je sadje, ki za povrh izvira še iz različnih koncev sveta, je površno in nestrokovno. Pri sadju je treba tako kot pri drugih živilih upoštevati njegovo (od sadeža do sadeža zelo različno) kalorično vrednost in pa (marsikdaj previsok) glikemični indeks, kar v veliki meri določa, koliko posamezna vrsta sadja redi!

Glede vsebnosti vitaminov v sadju morate vedeti naslednje. Tropsko sadje je ponavadi obrano nezrelo, torej je njegova vsebnost vitaminov zelo vprašljiva. Nato to sadje leži v hladilnicah in skladiščih, kar še dodatno botruje izgubi velikega deleža vitaminov. Za upoštevajte, da tropsko in nesezonsko sadje jeste zaradi dobrega okusa, ne pa zaradi zdravja.

Katero sadje je torej priporočljivo uživati? Če vam je pomembna vsebnost vitaminov v sadju, posezite po sezonskem sadju (najbolje po tistem, ki ga utrgate z drevesa). Če vam je poleg tega pomembna tudi nizko kaloričnost in neredilnost, pa izberite sadje z nizkim glikemičnim indeksom (glej tabelo).

Vsekakor pa priporočam, da delež sadja v vsakodnevni prehrani ne presega več kot 15 do 20 odstotkov (zelo pomembna je namreč tudi raznovrstnost hrane, ki jo uživamo).

Tu mate pa glede vaših sadnih dnevov ... Joj kam sem se spustu hehehe v ženske debate... Sicer sem čisto po naključju našu to stran in se samo smejem kaka vprašanja mate ajoj

Sadje in zmanjševanje telesne teže

Med izgubljanjem telesne teže nam ob zdravi prehrani pogosto misli zanese na velik sočen sadež ali bolje rečeno, kar na celo skledo teh dobrot. Nemalo ljudi se odloča za diete s sadjem in vodo prepričani, da bodo s tem prečistili telo, pridobili nujno potrebne vitamine in shujšali. Sadeže razdelimo v pogledu zdrave hrane na dve polovici. Sadje vsebuje vitamine, bioflavonoide, vlaknine itd., vendar bi za zadostitev dnevnih potreb organizma potrebovali ogromno količino sadja. Po drugi strani pa, bi se morali, če nameravamo zmanjšati telesno težo, zadovoljiti le z enim ali dvema manjšima sadežema na dan. Krivec zato je sadni sladkor fruktoza, ki je v sadju.

Ko govorimo o zmanjšanju telesne teže, sadje delimo na dobro in slabo. Sadeži, ki imajo manj fruktoze ali sadnega sladkorja in več vlaknin, imajo nižji glikemični indeks in so zato bolj primerni za uživanje. Velja spomniti, da je manjše uživanja sladkorja ključ do zdravja in izgube odvečne maščobe.


Da ne boste preveč presenečeni ob navedenem, naj pojasnim, kako organizem sploh reagira na sadni sladkor ob zaužitju sadja.

Fruktoza je prevladujoč sladkor v sadju, katere presnova se zaključi v jetrih s pretvorbo v glikogen (pretvorba približno 200 kcal fruktoze dnevno). Če telo ne porabi fruktoze takoj za energijo, se le-ta shrani v jetrih v obliki glikogena (energijska rezerva za pozneje).

V jetrih je prostor za približno 50 gramov glikogena, ki ga lahko porabimo kadar koli. Mišice, ki tudi kopičijo glikogen za svoje delo, pa fruktoze ne morejo shraniti niti, če v mišicah primanjkuje glikogena. Ko so energijske rezerve v jetrih enkrat zapoljnene, se vsak višek fruktoze, ki ga nismo porabili za energijo, pretvori v trigliceride (maščobe). To je glavni in precej velik razlog, zakaj odsvetujem uživanje večjih količin sadja pri zmanševanju telesne teže.

Če poskušate v tem predpoletnem času izgubiti odvečno težo, uživajte sadje v zmernih količinah, pa še to predvsem v dopoldanskem času.

Tu pa mate odprto temo na forumu v zvezi s sadjem...

http://www.mojportal.com/forum/showflat.php?Cat=&Board=P rehrana&Number=305&page=0&view=collapsed&sb= 5&o=&fpart=1

Irra, moja pripomba se je nanašala na zgoraj napisano. Ker če bi se hranili z glukozo...

Sadni sladkor je fruktoza.