no jaz tudi zaljubeljenost in ljubezen ne bi enačila. za mene sta to dva različna pojma in dva različna pomena. in tudi ne bi rekla, da pred ljubeznijo mora biti vedno zaljubeljnost....res je zaljubljenost je tista prva norost, ko ne vidiš nič drugega kot partnerja, vse se ti zdi lepo, začneš graditi gradove v oblakih, vse je lepo in prav.....šele potem po določenem času spoznaš ali je to še vedno tako rožnato, oz. vsaj del tega prvega navdušenja ponavadi zbledi, in moraš se vprašati ali je še dovolj rožnato da vztrajaš naprej in če si na to pritrdiš vidiš da je ta zaljubljenost prešla v ljubezen......lahko pa rečem, da v prejšnjih dveh vezah ki sem jih imela je bila vedno na začetku tista nora zaljubljenost, samo je potem to počasi vse zbledelo, medtem ko tukaj pri zadnji vezi te zaljubljenosti ni bilo...ni bilo tistih metulčkov, ni bilo tistega navdušenja, nič ni bilo videti v rožicah, ampak je bilo že vse od začetka vse skupaj postavljeno za zelo realna tla (iz moje strani seveda).....mogoče je tudi krivo, da sva imela midva kr hiter začetek, tako da sva že kr hitro začela tudi dejansko živeti skupaj (mislim da že po kakšnih 2 mesecih se je počasi začel selit k meni).....in ko sedaj pogledam za nazaj sem srečna da je bilo tako...tudi po več letih imava super odnos, se super razumeva, se znava pogovarjat in čeprav sem jaz pri sebi preskočila tisto zaljubljenost je prišlo do resnične ljubezni....
