Priznam, da ...- 1.del

-da je prej na sprehodu izpod mosta naenkrat do mene primjavkala črna majhna kepica, ne stara več kot mesec in pol (to zagotovo, verjetno je manj) in se mi pred nogami sesedla.Zdaj je v moji sobi, nahranjena,ampak vseeno.Sestradana do kosti, bolhasta, apatična, moči niti toliko, da bi stala več kot nekaj sekund.Upam, da bo normalno preživela noč, da jo bom jutri lahko peljala do zavetišča ali pa vsaj veterinarja....Za kretena, ki jo je zapustil pa upam, da bo vse dobil povrnjeno

Jaz tudi upam, da mu bo povrnjeno! 
Držim pesti za kepico!

Priznam, da bi rada bila vsaj EN DAN fraj!

Priznam, da:
-je očitno -prebolela sem ga - feeling bil bolj kot ne lažen.Zaradi enega naročila sem ga morala poklicati in ja....spet je bil čisto normalen.In spet sem jezna na oba, da se je vse skupaj sploh moralo zgoditi,
-da mi je povedal, da se njegova (in moja) najljubša sestrična v soboto poroči.In ja, kar zelo hudo mi je, da ne bom ob njej na tak dan...,
-da moram malo ven iz teh smotanih spominov, tako da sem se odločila, da grem zvečer odtečt kakšno urco, pa še na kak koktejl ali dva grem s sodelavcem....škoditi ne more....

- da nisem laufala že več kot en mesec
- da moram nekaj spremeniti, pa imam 1001 izgovor, da ne
- da moram še nekaj spremeniti, pa sem prelena

- da me je strah..
- da zaradi tega ne morem spat
- da obžalujem veliko stvari ampak preprosto nimam več moči da bi jih spremenila

emchy, čas bo prinesel svoje, do takrat pa bodi kar se da trdna (čeprav vem, da je težko ukazovati srčku)  


Priznam, da:
- bolj kot se približuje moj prvi delovni dan v novi službi, bolj strah me je (v bistvu niti ne vem, česa, mogoče tega, da ne bom kos vsemu, predvsem zdaj na začetku, dokler se ne utečem...) , čeprav se je po drugi strani zelo veselim

- sva s fantom nehala iskati stanovanje, ker je vse tako drago in bova raje potrpela še nekaj časa pri njegovih starših, da si bova vsaj ta čas lahko privoščila še kaj, kar si sicer, če bi najela stanovanje, ne bi mogla več (verjetno bi komaj prišla skozi mesec z vsemi stroški) ter zraven še kaj privarčevala

sem čist nervozna, ker imam opravke, jaz pa premalo spala in sem napol nezavestna in se kar tresem od strahu pred nevemčim. čakam,če me bo zeleni čaj umiril, al pet čikov... tristo peceljčkov! 

^toti peceljčki me vedno v smeh spravijo
Blazy84, prav imaš.Čeprav njegovi smsi ne pomagajo ravno...ah, ned še pa bo mir....
-da sem danes tekla ob kolesu....ampak na žalost se s sosedo nisva kaj veliko pogovarjale, ker mi potem prehitro zmanjka zraka in moram hodit, ona je pa upala na nove čveke,
-da sem res vesela za London, čeprav to pomeni še več čepenja na firmi, da osvojim celi projekt v nulo, da ga bom potem uspešno predstavila,
-da mi je fajn, da imam tako službico, da že zdaj hodim okrog po državah in si pridobivam izkušnje,
-da grem jutri na kosilo k atiju.In upam, da bo mačeha čim manj govorila, ker mi drugače prehitro dvigne pritisk, sploh ko se tako prikrito primerja z mojo mami,
-da ijeej, garsonjerca dobiva novo podobo

OMG...me too....prav nič več ne migam.... no edino penzionistično plavanje

+ 1   

-nimam nobenega časa za sebe, aktivnosti, pravilno prehrano.

-da je bil današnji dan vse drugo kot kar sem si predstavljala....,
-da je šlo od dobro izpeljane predstavitve v službi (izvenredno,seveda) do večernega cartanja.Enostavno kaj pa vem...noro je, ker se mi vedno zdi, da med nama ni razčiščeno, po takšnem večeru pa sploh.Nekaj ur pri meni, vožnja okrog in okrog kot včasih, večerja in crkljanje v smislu da se mu privijem pod roko in mi mrši lase,njegovi stavki da me ima rad, seveda brez pogovorov za naprej.Pogrešala sem ga,priznam,
-da bi rad prišel v soboto k meni domov pomagat pri prekrivanju strehe....we will see,nočem da vsi to napačno interpretirajo,
-da sem super vesela, ker mi ponujajo redno zaposlitev tukaj, kjer sem zdaj....