Priznam, da ...- 1.del

Za ljubiteljice vodenja dnevnikov
Priznam, da:
-obstaja ogromna možnost, da zaradi mojega predragega očeta izgubim svoje malo gnezdece oz bom morala iti v kakšno študentsko sobo, ker je preživnina res luksuz.Vsa čast našemu sistemu,
-da me to res mori.Ob mojem faksu, ki ga že tako ali tako ne maram preveč pa mi je šef ponudil redno zaposlitev v hčerinskem podjetju.Ja res, ali še kje kakšna dilema zame?,
-da mi je mami sicer dala idejo, zakaj se tipče ne preseli k meni.Ja pa ja.Da njegove doma kap, če bi sinko nakazal na zapustitev gnezda,
-da je življenje vseeno lepo.Rešitve iščem ves čas, če ne drugače s prijateljicami, mojim dragim badbintonom, tekom in seveda Macom...

emcy, težke reči te preganjajo, ampak sem tako vesela, da znaš ohraniti pozitiven odnos do sveta. 

Res je, sploh z Macem ! 

Priznam, da nimam pojma, kaj hočem početi v življenju + nimam pojma, kako naj ugotovim, kaj hočem početi v življenju

In priznam, da sem posledično včasih prav 'fovš' (how do you spell that? XD) tistim, ki to (vsaj približno) vejo

sydelle, osredotoči se na tukaj in zdaj.

priznam da ne razumem in težko (če sploh) sprejemam drugače misleče (ali bolje rečeno delujoče). vedno vsiljujem svoje ideje, ker tako sveto verjamem, da sem najbolj pametna. in če bodo vsi živeli po mojih navodilih, bo svet lep.
ijooo, kako sem vesela, da sem to pogruntala.

inga, da te potolažim: jaz to delam že 3 leta. 

pri meni isto. 
eh. enkrat naju bo že prijelo in bova dokončali. čakam na kak klic z neba, al kaj...

Priznam, da:
- bi se lahko več in bolj pridno učila in posledično že zdavnaj končala fax,
- ne vem kaj bi rada v življenju počela in morda zato vlečem fax,
- sem malo fouš tistim, ki vedo kaj bi počeli, ki takoj najdejo delo brez težav,
- se bojim zaključiti fax,
- sem slabe volje, ker je fant izgubil kadrovsko štipendijo in posledično službo,
- si želim jeseni najti dobro študentsko delo,
- se obremenjujem, ker mi piflanje ne gre in posledično tudi izpite prelagam - upam, da teh zadnjih nekaj naredim kmalu.

Skratka moja prva skrb je učenje in fax, druga iskanje sebe in kaj bi sploh rada počela, finance...brez financ ne morem nič, nimam avta, ker pa sem iz majhnega kraja, kjer je trg delovne sile poden, ne bom dobila dela drugje, ker imamo slab javni prevoz z drugimi večjimi kraji. Najem stanovanja ni možen, brez dohodka...začaran krog...

Naveličana sem sama sebe in iskanje možnosti za lepši ju3
....

Tudi tukaj in zdaj je precej nejasen in dolgočasen hvala vseeno

- priznam da me je malo zmedel
- priznam da sem danes lena in se mi ne da pospravljati
-priznam da komaj čakam petek (gremo v Grčijo)