žal mi je, da slisim, da mora že tako majhna punčka živeti s to zoprno boleznijo. Na začetku je seveda to zelo težko sprejeti, potem pa se človek navadi, prilagodi si način življenja, ritem, itd. Mene so vodili pod avtoimunim hepatitisom skoraj osem let, torej poznam tretma, terapijo, opcije. Nič ni tako kritičnega, to spoznaš čez nekaj časa, ko bolezen integriraš v vsakdanjik in kmalu prerasteš idejo, da je sploh kaj narobe s tabo. Saj se da živeti čisto normalno, utečeno in udobno življenje. Tudi navodila zdravnikov si kasneje prilagodiš svojim potrebam in poslušaš predvsem svoje telo. Vem, da je situacija drugačna v primeru tako male punčke, vendar je podpora s strani družine zelo pomembna.
Kakorkoli, z veseljem se bom dobila s tabo na kavi, da malo podebatirava o tem. Prihajam v LJ skoraj vsak dan in sem tukaj do ok. 17h. Glede časa sem mobilna. Javi mi, kako se ti lahko zorganiziraš.
LP