Partnerstvo in razdalja?

alexa je napisal/a (...) Zakaj je veza na razdaljo, meni, zdaj, boljša, kot je veza s človekom iz istega kraja?
- naučiš ali pridobiš si ogromne mere zaupanja
- živiš bolj samostojno in ne visiš partnerju za vratom kot klop, zgolj zato, ker neveš kaj bi sam s sabo (ne me razumeti narobe, sem počela to v preteklosti, omejila krog prijateljev na minimum, zato ker sem vedla, da pač...imam partnerja. Ko sem se s partnerjem razšla, sem ostala sama).
- strast in poželenje v vezi ostajata veeeeellllliiiiiiikkkoooooo dlje.
- partnerja ne dojemaš kot samoumevnega.
- v času, ko si skupaj maximalno izkoristiš skupen čas, ker se zavedaš, da se spet nekaj časa (dni) ne bosta videla.
- še bi lahko naštevala ...

Ima pa seveda tudi veliko slabih plati taka veza, kot je naprimer, da je bore malo spontanosti v smislu druženja, to da si en večer sredi tedna zaželiš zgolj sprehoda ali kave z dragim, ni mogoče. Vsak obisk moraš splanirati, si vzeti čas in seveda denar. (...)

DMS je napisal/a (...) V bistvu, če pogledam z drugega zornega kota, tiveza na daljavo preprečuje, da postaviš partnerja za center svojegasveta. Še vedno ohranjaš socialne stike z drugimi, imaš čas za vsehobije ipd...(jaz sem pač taka, da zelo rada odklopim vse, ko sezaljubim)

alexa je napisal/aEh 30 km ni nič ...
Jaz imam fanta malce dlje...110km stran pa madonca moram povedat, da veza laufa sto na uro. Najprej sem bila skeptična glede vsega, ker sem si v preteklosti govorila, da jaz in veza na razdaljo, no razdaljo je tule skorajda potrebno dati v narekovaje, no-go. Pa sem zopet na lastni koži preizkusila pregovor zarečenega kruha se največ poje. In pravzaprav sem vesela, da je tako kot je.
Zakaj je veza na razdaljo, meni, zdaj, boljša, kot je veza s človekom iz istega kraja?
- naučiš ali pridobiš si ogromne mere zaupanja
- živiš bolj samostojno in ne visiš partnerju za vratom kot klop, zgolj zato, ker neveš kaj bi sam s sabo (ne me razumeti narobe, sem počela to v preteklosti, omejila krog prijateljev na minimum, zato ker sem vedla, da pač...imam partnerja. Ko sem se s partnerjem razšla, sem ostala sama).
- strast in poželenje v vezi ostajata veeeeellllliiiiiiikkkoooooo dlje.
- partnerja ne dojemaš kot samoumevnega.
- v času, ko si skupaj maximalno izkoristiš skupen čas, ker se zavedaš, da se spet nekaj časa (dni) ne bosta videla.
- še bi lahko naštevala ...

Ima pa seveda tudi veliko slabih plati taka veza, kot je naprimer, da je bore malo spontanosti v smislu druženja, to da si en večer sredi tedna zaželiš zgolj sprehoda ali kave z dragim, ni mogoče. Vsak obisk moraš splanirati, si vzeti čas in seveda denar.
Če sta skupaj dva, ki nimata razčiščenih stvari in čistih namer, se verjetno dogaja varanje in laganje. Ko si doma, daleč stran, se lahko prepustiš črvu dvoma, ki te je sposoben tudi pojesti. Verjetno je dobro, da se v take veze spuščaš zrelo kar se da

Ampak za to so pogovori v takih vezah zelooo pomembni, se moraš ogromno pogovarjati sproti in ne pometati pod predpražnik (aja, sej to se moram v vsaki vezi ) pa prijateljice in družba, ki ti pomagajo in ti svetujejo v kakšnem nerodnem trenutku, ti odprejo oči, te zvabijo ven in te napijejo.
Jaz sem zdaj srečna, bolj kot kdajkoli.
Mi ne nuca nekdo, ob katerim se ne počutim sto procentno, četudi živi le 100m stran od mene.