"Otrok mi je uničil življenje"

jaz pa nimam občutka, da bi se na tej temi kdorkoli prepiral, ampak čisto kulturno debatiramo in izmenjavamo (različna) mnenja in (različne) izkušnje. 

Kanal A ne slovi ravno po dokumentarcih, saj obravnava za moje pojme zelo prenapihnjene, ekstremne, senzacionalistične teme. Kot povsem nasprotni primer dobrega, verodostojnega dokumentarca o otrocih (nedonošenčkih) mi pride npr. na pamet Za dlan veliki otroci na TVS, ki zelo človeško obravnava sorodno tematiko.
Vse mamice, ki imajo še majhne dojenčke oz. malčke, zelo razumem, saj je tudi name zelo vplivala neprespanost, pa čeprav je bil naš dojenček glede spanja povsem povprečen. Edino, kar te lahko v takšnih trenutkih tolaži, je, da bo kmalu minilo, da otrok raste in da sčasoma vse postane lažje. Za moje pojme postaja vse lažje, bolj ko otrok raste.
Veliko se vas sprašuje (oz. imam občutek, da vas je celo malce strah), kako se vam bo zasukalo življenje, če boste imele otroke. Meni se ne zdi, da bi se mi korenito spremenilo, se je pa zelo obogatilo in mi prineslo novo obliko sreče, ki je dotlej nisem poznala. Pa tudi nove obveznosti, odgovornost, več dela. Prav se mi zdi, da konkretno razmišljate o tem, kako boste vključile otroka v svoje življenje in ali ga boste sploh lahko vključile. Ampak mislim, da se te stvari lepo uredijo in na koncu sploh niso problem. Po drugi strani bi lahko tako debelo razmišljale tudi o partnerstvu - vse smo se verjetno zavedale, da partnerstvo ne bo vedno sama sreča, da ne bo šlo čisto vse zlahka, da bo pogosto tudi trdo delo, da nas partner ne bo samo osrečeval 24 ur na dan. Pa si vseeno nismo dosti pomišljale iti v zvezo z moškim, ki smo ga imele rade, vseeno nismo razmišljale o tem, da bi raje, kot da smo z njim, za zmeraj ostale same...

Bolj se ne bi mogla strinjati.

tudi jaz :).

Ampak Malina, po ta drugem otroku sem pa izgubila veselje, voljo do rdeče šminke :(  Prav ne prenesem je več.

Bo pa po tretjem prišla nazaj!

Če pa ne, pa po četrtem, petem.... 

Ja, k (novim) izraznim gubam se bo super podala

Res je !

Hm, baje da ni tako. Ravno obratno, mi pravijo tiste, ki so to že dale skozi, se pravi, tiste s sedaj starejšimi otroci. Se pravi, so bile enakega mnenja, je bilo vse sorte in so čakale da otroci zrasejo, v pričakovanju, da bi bilo boljše. In je tudi res bilo, a ne za dolgo. Tako da, zgleda ne postane lažje, je mešanica svega i svašta in je v preobleki krivulje. Kar gre gor, mora tudi enkrat dol. Ponovi neštetokrat. Pravijo: 'Mali otroci, male težave, veliki...'
I hope to live to tell the tail, fairy- or horror-.

Naslov te teme me malce mori. Vsebuje pridih mačehe.
Lahko bi bil...Didn't know better - Z otrokom sem si uničila življenje, popravnega izpita ni!

Kdo je odvzel štorkljam delo? Zakaj nam več ne nosijo otrok? ...da bi jo človek šel iskat tudi na konec sveta, takrat ko imamo vsega čez glavo, in bi jo 'stolku in nazjal k norca', da bi si vsaj malce duška dal.

Naslov teme je res provokativen, kot bi človek gledal Kanal A.

Saj naslov teme je povzet po dokumentarcu iz Kanala A Najbrž je tudi zato avtorica uporabila navednice.