Tiiina, jaz imam tudi zlatega fanta, ki prenese ogromno. Imam tudi izpade, sem nesramna za prazen nič, totalno nezainteresirana, na živce mi gre - čeprav ni naredil nič narobe in je super, razumevajoč. Imam obdobja, ko bi mu najraje spokala kufre in ga izstrelila na luno, ker ga niti videt več ne morem in mu to tudi jasno in včasih preglasno povem, ker se prav tako pogovoriva o vsem. Ampak potem sčasoma mine in vidim, da ga ljubim, spoštujem, obožujem. In se vrne tudi privlačnost, v vsej svoji veličini. Opažam, da imam take izpade takrat, ko sem posebej nezadovoljna s sabo, s svojim izgledom, s svojimi neizpolnjenimi cilji, itd. Seveda mi to ni takoj jasno, a ko se sčasoma poglobim vase, vidim da ni problem v zvezi, ampak v meni.
Zdej se čuje tko, ko da fanta skos maltretiram - ga ne, prisežem.

Samo pride včasih tako obdobje, v dveh letih in pol zveze je bilo ene 2x tko, da je bila res kriza, tistih mini krizic je bilo pa malo več. Ne zaradi fanta ali zveze kot take, pač pa zaradi mene, ker sem ful čustvena oseba, dostkrat mi razpoloženje niha (sploh med menstruacijo) in takrat je zame vse črno, tudi take stvari, s katerimi ni v resnici nič narobe.
Nočem ti zdej rečt, da fanta ne smeš pustit oz. da moraš ostat z njim, če ne bo groza. Seveda bi se pobrala in bi bilo vse kul, ampak vseeno jaz ne bi kar tako zavrgla 6 let trajajoče zveze. Daj vama še kakšen mesec ali dva, če pa tudi potem ne bo čisto nobenega izboljšanja, pa bo verjetno res bolje, da gresta vsak svojo pot. Samo zaradi navade se res ne splača ostat v zvezi in konec koncev ima tudi samsko življenje svoje močno pozitivne strani.