Mah, iskreno povem, da se mi ne da citirat vseh postov, da bi pod njih samo še napisala piko. Itak ste že ugotovila, v čem je fora- eni dajo/damo (kakorkoli) na videz več, drugi manj, odvisno od financ in osebnih preferenc/interesa. Tudi jaz pravim- dokler vsak poskrbi za higieno in pa je primerno oblečen, kadar tako veleva priložnost (s tem mislim kak bolj eleganten večer, niti slučajno ne kava s prijateljicami), je meni OK. Mogoče bi kdo komentiral, da je moj stil oblačenja v črno, belo in jeans skrajno dolgočasen, ampak vedno sem oblečena opravkom ali situaciji primerno in ljudem z izpiljenim občutkom za estetiko barv (kamor se štejem tudi sama) ne kvarim razgleda. Pa še moja garderobna omara v celoti najbrž obsega le približno toliko kot oblačila ene barve pri večini vas.
Kar se urejenosti v povezavi s funkcionalnostjo tiče, je pa druga stvar. Če jaz npr. nosim na predavanja nahrbtnik, ki sem ga dobila v dar in je bolj športen kot kaka "smart" aktovka, še ne pomeni, da me ne zanima, kako izgleda, ampak da se mi zdi metanje denarja stran za nabavo "lepšega", če imam enega popolnoma novega.

Kot študentka kemije vam odkrito povem, da v laboratoriju nosim zaščitni plašč, ki je bil neštetokrat polit ali namočen v razlite kemikalije, kar se s pranjem ne da odstraniti. A res mislite, da me zato pa kdo označi za zanemarjeno? Podobno je z recimo reklamnimi oblačili. Poleti spim izključno v kratkih majicah z raznoraznimi logotipi, dokler jih ne ponosim. Niti slučajno ne dam mastnih denarcev za lahke svilene pižamice. Ali pa denimo za zaščito na plaži. Rajši razkazujem nek napis na majici, ki mi ščiti kožo kot da konec dneva opekline mažem z jogurtom. Nimam absolutno nič proti zelo urejenim damam na plaži (in marsikdaj sem navdušena, ko vidim kako res krasno oblečeno), ampak nekje se pa estetika kot prioriteta tudi neha in nastopi racionalnost ali funkcionalnost.
Kot tretje pa ni nobena pomislila, da se zaradi nekih fizičnih značilnosti posameznika kak lep kos obleke tudi težko najde. Sama imam velika stopala, zelo široka ramena in mišičasta meča. Mislite si ne, kako težko najdem lep plašček zase, ki ni kot prisilni jopič v ramenih ali pa mi kot zastava plapola v pasu, če že vzamem ogromnega. Najti lepe ženske čevlje št. 42. Rečem lahko samo- srečno, Kekec! Marsikatera ženska, ki ni grajena točno po izdelanih merah oblek ima kdaj pa kdaj težave, da najde nekaj, kar ji je všeč in stoji kot ulito. Resno dvomim, da ima vsak toliko denarja, da si lahko vsako malenkost naroči izdelano po meri. Veliko lažje je dvignit roke, se sprijaznit, da nimaš kaj narediti in se še vedno urediti kot ponavadi. Pa to ne pomeni, da ti je vseeno. Jaz sem pogosto žalostna, ker moram nositi čevlje, ki so mi prav, vse ostale ženske pa to, kar si izberejo same.

Iskreno tudi upam, da snobovstva ne povezujete izključno z zunanjim videzom. Za Cambridge namreč velja stereotip strašansko snobovskih študentov z bajno bogatim družinskim ozadjem, ki pa še zdaleč ne drži. Pravzaprav še nikogar nisem videla na predavanje priti v suknjiču, srajci, kravati, lepi oblekici, ipd. Je pa res, da se ljudje za večerne izhode bistveno bolj potrudijo in uredijo. Redkokdaj se v klubih sreča koga v trenirki in kapi s šiltom (ne bi primerjalo s situacijo v Sloveniji, kajne?

). Splošni odnos študentov je zelo spoštljiv, tako do drugih študentov kot tudi do starejših ljudi, torej jih jaz ne bi označila za snobe. Že v Ljubljani pa se na faksih najde polno ljudi tipa mr-know-it-all, ki mislijo, da so Boga za jajca prijeli in se obnašajo resnično snobovsko (vzvišeno in prezirljivo), izgledajo pa kot povsem povprečno.