Pravzaprav, da je stvar še hujša- tisti, ki so mi všeč, jih sploh ne upam pogledat v oči Pa tud na splošno umikam pogled in ljudi najraje gledam vse drugam kot pa v oči... To slabo lastnost imam že odkar se spomnim- torej vsaj 20 let... Ker vedno, ko koga neznanega samo za trenutek naključno pogledam v oči, imam tak neroden občutek... kot da bo mi tist človek ukradel dušo
Pa še občutek imam, da če bi se spogledovala s kakšnim neznancem, ki mi je padel v oči, bi delovala lahka... Če pa bi gledala koga kar tako, pa si lahko misli, da hočem kaj več, čeprav ne bi hotela. Kr imam kolegico, ki vse ljudi vedno tako intenzivno gleda in ima pol probleme z blesavimi tipi, ki si to narobe razlagajo in jo imajo za zelo lahko punco, čeprav ni takšna.
Zadnje dni kar veliko premišljujem o tem, še sploh, ker se mi je v ponedeljek spet zgodio to, da si nekoga nisem upala pogledat (imam obe zgodbi v blogu zapisani, zato tu ne bom še 1x).
Kaj naj nardim, da ne bom mela vedno občutka, da mi nekdo neki krade, ko me gleda v oči in bom se spogledovala tud js?