Lahko rečem samo to, da biti zvest ni nekaj samoumevnega, ali enostavnega, za zvestobo se je treba vsak dan znova potruditi in kdaj tudi odreči stvarem, ki se nam ponujajo, ali se nam zdi da so nam ponujene. Pa naj gre za zvestobo do partnerja ali zvestobo do sebe- ne biti ljubica.
Verjemite, ni res, da moški ki imajo ljubice imajo dolgočasne žene in da so te žene same krive, da iščejo drugje. V partnerstvu pridejo trenutki, krize, ko si naveličan, ko si v rutini, ko je treba prav malo, da se ti drugi zdi mikaven, drugačen, zabaven. Trdno moraš vedeti, kaj so tvoji cilji, vrednote, se vsak dan znova truditi za te vrednote, drugače si lahko (brez obsojanja seveda) takoj na drugi strani. Meja je tako tanka in spolzka, da se še zavedaš ne.
V življenju sem bila 3 x na tem, da postanem ljubica. Vsi tri so bili čudoviti moški, bila sem sama in sem zelo hrepenela po ljubezni in pozornosti. Ne, nisem brezmadežna a vesela sem, da sem vedno našla moč in voljo, da nisem to postala. V tistem trenutku se ti zdi, da imajo vsi grozne žene in da trpijo in da si ti idealna da ga odrešiš.. blabla.
Kasneje sem dve ženi spoznala (1 sem poznala od prej) in ugotovila, da sta 2 prav čudoviti in da imajo vsi zlate otroke, ki Bog ne daj da bi jih zaradi mene zapustili ali pa v hišo vnesli nemir.
Merila in vrednote si postavljamo sami. želim vam, da bi izbrale odločitve, ob katerih bi najmanj trpele ve in vsi okrog vas. Predvsem to želim sestri od byb.
, saj ima skoraj vse: oprane in zlikane cunje, zavetje (družine), seks (če ne da žena bo valda ljubica), nekoga, ki ga obožuje.
