hmmm, nekaj časa sem hodila s tipom, ki je bil po zanj dobrih časih v finančni stiski. Upam, da zdaj ni več, takrat je bilo pa hudo. Vse kao ok, ampak, ko sem si zaželela da greva v kino ali ven jest, mu je bilo vse brezveze in bova raje doma, pa gledala naravo, ptičke, žabe... Ok, najprej se mi je še zdelo, potem se je pa pokazal vzorec. Škoda denarja za benz = pridi raje ti z avtom k meni, ljubica. No, častila sem dostikrat, že vnaprej sem ga vabila ven z obljubo, da častim, in je še kar šlo. Ni mu bilo jasno, da me mori s svojimi fičniki in pretvarjanjem, da je vse vredu pa iskanjem izgovorov. Enkrat na koncu dopustovanja je pa pri zadnji večerji prav jezno siknil, ko sem ga vprašala, a mu je bolj všeč retsina al nevemkaj, da sm nora, da on nima več denarja. Ja OK stari, saj častim. Prislužila sem si tak pogled, da mi je bilo jasno: al bo več denarčkov na kup napraskal, ali se mu bo pa zagnusilo biti z mano. Haloo, a naj mu na skrivaj pod mizo dam jurja, da ga ne bo sram pred neznanim natakarjem, ker mu punca plačuje? Torej, finančna neenakost gre, če oba psihično zmoreta pritisk.