Messenger prijatelj lahko kaj več ??

Nimam pojma a je katera že kdaj načela to temo ali ne,ker je tle tuk tem da ne morem vse skozi priti.Ampak verjetno ni,ker je mal čudna tema.

Zadeva je taka:Nikoli nisem pretirano uporabljala računalnika,dokler mi ni kolegica lani zaradi nekih zadev na faksu predlaga da si omislim messenger,ker bove tako lahko hitreje kominicirale.Seveda sem potem odkrila (ne me met za zahodnjaško ,samo računalnikov res nisem nikoli preveč uporabljala ) chate na internetu.In se mi je zdelo fajn,se lahko pogovarjaš z nekom ki živi na drugem delu sveta npr.

Ker tudi rada potujem ,se mi je pa to zdelo še double fajn,da bom tako spoznala koga ,ki mi bo pol mal pomagal v tuji državi okol in tako.No in res sem spoznala tako nekega nemca in sva se ful časa pogovarjala po netu in sploh ne vem kok je prišlo do tega,da sem se popolnoma "zaljubila" v njegovo osebnost.In od dneva ko sem ga "spoznala" ga ne morem spravit iz svoje debilne glave-in sploh ne morem pomagat-In me že prov fajn pošteno mori,ker sem zaradi tega zapravila že marsikatero lepo priložnost da bi bla s kakim prijaznim dečkom,in tud zdaj sem nekoga spoznala,in je ful v redu in prijazen in vse,sam tistega nemca ne morem spravit iz sebe.Fora je pa še dodatno v tem,da sva imela kao ful "fajt" ,ker je on hotel priti v Slovenijo ,jst pa na to nisem bla pripravljena in me je tip čist odkrščenomatičkal, in itak da je kreten ,sam ga ne morem res pozabit-k en nadležen črv je ,ena glivica k se je ne morem rešit.Če ma še kera kako primerjavo naj kar pove.

ps:to se je začelo debelo leto nazaj

Kaj naj naredim? A je možno da ga samo idealiziram,ker preko računalnika človeka itak ne spoznaš-Včasih sem take volje da bi kr zdaj šla na letalo in k njemu-naslov mam:) .Sm kaj ko se itak noče pogovarjat z mano. Mislim vse skupi kr neki? Sm zmedena k kura? A naj nekok poskusim pozabit to "iluzijo" in probam s fajn slovenskim dečkom-sam kaj ni pol to k neke vrste varanje,če imaš veš čas v glavi drugega?

 

 

Se strinjam z Bambi, zakaj pa ne?  To je najhitrejši način, da ugotoviš, če bo to samo še ena padla iluzija ali mogoče kaj več. Ali pa ga povabi, da on pride sem; če ne komunicira s tabo prek MSN, pa po mailu. Samo je pa malo hecen, da ti je tako zameril, ker nisi bila še pripravljena na srečanje, kaj ti to pove o njegovi potrpežljivosti in resnih namenih...

najprej odgovor na naslov teme: seveda je lahko kaj več

 

potem se pa strinjam z bambi, moraš ga spoznat, če ti gre neprestano po glavi, že zaradi tega, da boš videla, ali ti je tudi v živo tako všeč ... jaz sem tudi mojega fanta spoznala prek interneta in mi je bil tudi v živo tako všeč, kot na netu oz. postopoma še vedno bolj, ker sva se že kar po enem tednu zmenila, da se vidiva

imam pa tudi že izkušnje, ko sem se dobro razumela na netu, potem v živo pa groza  ampak res moraš človeka spoznat ... da se vidita ...

 

tako da kar veselo na pot sedaj bo ravno pravi čas, predavanja bodo mimo, sicer se bo za učit, pa vseeno lahko izkoristiš kak vikend, mogoče se pa celo obrne pa bo kar on prišel v slo

 

pa veliko sreče in poročaj kako se je izšlo

Midva sva se tudi spoznala preko irca in sva že 7 let skupaj. Nimaš kaj izgubit, če se srečata!

Madona,nisem mela pojma da vas je toliko spoznalo svojo  ljubezen preko neta!

Sej vse štekam in itak da je treba v življenju kdaj tvegat,in vem da se pol marsikdo sprašuje zakaj mi je pol tako zameril,samo na neki način sem bila dosti sama kriva-jst bi tudi njemu.Pogovarjala sva se namreč tako že kar nekaj časa in trikrat ali celo večkrat je načel temo ,da bi prišel sem in jaz sem vedno zamenjala temo-človeka mine valda skoz nekoga nekaj prosit.Sem pol sem mu razložila zakaj ,samo je že bilo prepozno-moja kolegica mi je rekla da naj probam in mu povem vse kar mi leži na duši in če bo feedback je to to,če ne pa pač ni.In sem mu tako povedala ,da me je bilo strah ker ali 1.) bi obstajal možnost da izgubim zelo dobrega prijatelja,če se morda v realnosti ne bi ujela in 2.)da bi se tudi v realnosti zaljubila vanj in potem bi se morala sprijaznit da ga pravzaprav nikoli ne bi imela.No in ni bilo feedbacka nazaj-torej res kaj mi to pove o njegovi osebnosti?Sej vem kako to zgleda,toda vseeno ostaja v moji glavi in v mojem srcu in ne glede koliko napak ima ,ga ne morem pozabit-in to me mori.Mogoče bi se res mogla samo en dan pojavit na njegovih vratih,mu zaželet lep dan in nato nadaljevat s svojim življenjen,ker imam res občutek,tako kot ste marsikatere rekla,da prej ne bom zaživela naprej.Po drugi strani se mi zdi da sem se že dovolj osramotila ko sem se opravičevala kot budala in razlagala,da me morda sploh ni vreden in da če nam je to všeč ali ne sčasoma pozabiš vse-enostavno izgubiš kontakt.In mi je res hudo ker imam občutek da sem izgubila dobrega prijatelja.Rada bi šla k njemu in mu to povedala v obraz toda nimam poguma.Ni tako preprosto kot zgleda.Najbolj ironično od vsega pa je ,da tega v sanjah ne bi pričakovala-res sem samo hotela spoznat tujce,in navezat stik,če bi morda res kdaj tja odpotovala-ne pa tega.Ampak kot je bilo to presenečenje,bi znala tudi sama presenetit sebe-navsezadnje so res prazniki zdaj....oh-kaj pa jst vem

Če ne boš probala se boš za nekaj let še vedno spraševala "kaj če... ?" saj izgubiti nimaš ničesar le pridobiš lahko izkušnjo - dobra ali slaba v življenju pride prav vsaka

 

Sicer pa sem jaz mojega tudi spoznala preko messengerja in se je v nekaj mesecih iz hecanja razvila ljubezen. živiva vsak na svojem koncu Slovenije in sem se tudi sama otepala srečanja z njim... zdaj mi je samo žal, da nisem v srečanje privolila že prej

Ja, internet je lahko zelo koristna zadeva glede ljubezni....    

Hojla folk,

 

hvala za vse spodbudne besede, samo šele zdaj ko sem dejansko šla brat kar sem napisala in ko sem mal premišljevala o vsem skupej (naj še omenim da imam danes dober dan ) sem prišla do zaključka:

kva pa misli da je za vraga.Sej smo vsi ljudje madona in ga vsak userje in vsakega je včasih strah in če to potem lepo razložiš ,on pa te ignorira kot da sem mu rekla da nam bo moral ,če pride v Slovenijo ,bajto pucat! Ma sej mi je ful hudo, sem kaj pa češ s takim človekom. Šla bom enkrat v Nemčijo, ampak ko ga bom v takem smislu "prebolela" in pozabila -itak nameravam it poleti, in  pol bom samo lepo potrkala na vrata, ga pozdravla in šla naprej uživat.Ker či bi šla zdej bi me mogoče psihično čist potrlo, ni važno kak konec bi bil-srečen (ker ga ne bi mogla imet) in žalosten( ker se ne bi ujela) .Samo glede na vse kar sva preživela ,dolgujem sebi da vidim njegove oči-in takrat mi bo vse jasno.Toda ne prej,dokler ne bom dovolj močna za to! Tako sem se odločila danes,ker imam glih dober dan ,jutr bom spet po netu gledala katera letala gor letijo

Toda sčasoma pozabiš vse, jst grem uživat v Prago, on pa bo upam kmal spoznal kaj je izpustil

 

 

 super si se odločila.

 

jutri pa kar glej katera letala letijo gor, če ti kaj pomaga