V dneh, ko se zaradi vročine izogibamo izhodom iz stanovanja, če pa je to že nujno potrebno, pa skačemo iz sence v senco in se pogovarjamo pretežno le o vremenu in neznosni vročini, so nasveti, kako preživeti "pasje dni", vselej dobrodošli.
Najprej pa pojasnilo glede "pasjih dni": izraz, s katerim označujemo najbolj vroče poletne dni, v nasprotju z mnenjem večine, da gre za dni, ko v krzno odeti štirinožci najbolj trpijo, izvira že iz časov starih Rimljanov. Po 23. juliju namreč začne na jutranjem nebu s soncem vzhajati tudi zvezda Sirij (Sirius), ki je po verovanju Rimljanov prinašala nesrečo ljudem, živalim in posevkom. Zvezdo so imenovali tudi "pasja zvezda", ker naj bi tem času (od 23. julija do 23. avgusta) imeli moč psom podobni demoni, ki naj bi škodovali vsemu živemu na zemlji. Tako se je teh štirih tednov oprijel izraz "pasji dnevi".
* Pijmo več in ne čakajmo, da nas na potrebo po tekočini opozori žeja. V poletnih mesecih namreč potrebujemo več tekočine (okoli 30 mg vode na kilogram telesne teže na dan, se pravi, da 60 do 70 kg težka oseba potrebuje približno 2 litra tekočine na dan), kot nas na to opozarja žeja. Izogibajmo se pijačam, ki vsebujejo kofein, alkohol ali preveč sladkorja, saj bo učinek ravno nasproten - te pijače namreč pospešujejo odvajanje tekočine. Prav tako se izogibajmo preveč hladnim pijačam, ki lahko povzročijo želodčne krče.
* Nosimo lahka, svetla, ohlapna in zračna oblačila.
* Izogibajmo se teški in prevroči hrani. Osvežilo nas bo tudi primerno ohlajeno sadje.
* Posebno pozornost posvetimo otrokom do četrtega leta starosti, starejšim od 65 let in bolnim, ljudem s prekomerno telesno težo, še posebej pa tistim, ki imajo srčna obolenje, trpijo za visokim pritiskom in tistim, ki jemljejo zdravila.
* Če si ne moremo privoščiti klimatske naprave, kupimo ventilator. Vendar pa ta pri temperaturah, višjih od 32 st. Celzija, ne bo kaj prida pomagal.
Če se med vročino ne moremo izogniti izhodu iz stanovanja, pa upoštevajmo naslednje nasvete:
* Omejimo telesne aktivnosti na jutranje in večerne ure. Ne telovadimo. Če pa že moramo, je najbolje, da vsako uro spijemo dva do štiri kozarce ohlajene (a ne preveč!), brezalkoholne pijače. Športni napitki bodo nadomestili sol in minerale, ki jih izgubimo s potenjem.
* Redno si privoščimo počitek v senci.
* Proti soncu se zaščitimo s pokrivalom s širokim krajcem, sončnimi očali in primerno kremo za sončenje.
Od vročinske utrujenosti do vročinskega udara
Za vse težave, ki jih povzroča vročina, je značilno, da nastanejo, ko telo ni več sposobno ohranjati normalne temperature. Čeprav je vzrok teh težav enak, pa jih vseeno delimo v nekatere kategorije:
* Vročinska utrujenost
Vročinska utrujenost nastane zaradi izgube večje količine vode in soli zaradi prekomernega znojenja. Glavni simptomi utrujenosti so obilno znojenje, hladna in vlažna koža, bolečine v mišicah, slabost, vrtoglavica, glavobol, zmedenost, nezavest in šibak srčni utrip.
Vročinski krči lahko nastanejo po večjih fizičnih obremenitvah ali pri osebah, ki se bolj potijo. Z znojenjem se poleg količine vode v telesu zmanjša tudi količina soli in mineralov. Simptomi so nenadni, močni krči in trde, občutljive mišice.
* Vročinski izpuščaji
Vročinski izpuščaji se pojavijo zaradi vzdraženosti kože zaradi znojenja. Lahko jih dobi kdorkoli, najpogostejši pa so pri mlajših otrocih. Večinoma se pojavijo na vratu ali zgornjem delu prsi, na preponah in na notranjih delih lakta.
Vročinski udar je najresnejša težava, ki jo povzroči vročina. Nastane lahko ob daljši izpostavljenosti vročini, ko hlajenje organizma s potenjem odpove. Pri izpostavljenosti veliki vročini lahko telesna temperatura namreč že v 10 do 15 minutah naraste na 41 st. Celzija in več. Znamenja, ki nas opozorijo na možnost vročinskega udara, so naslednja: zelo visoka telesna temperatura (več kot 40 st. Celzija); rdeča, vroča in suha koža, ki se ne poti; hiter in močan srčni utrip (med 160 in 180 udarcev na minuto); glavobol; omotičnost; slabost; zmedenost; nezavest.
Kako si pomagati ob vročinskih težavah?
V blažjih oblikah vročinskih težav zdravniška pomoč ni potrebna. Če opazimo katero izmed znamenj, prizadetega takoj preselimo v hladen prostor ali v senco in ga začnemo ohlajati. Če pa so simptomi resni, kot pri vročinskih krčih, pa takoj poiščemo zdravniško pomoč!
Ljudje, ki ostanejo v mestih, rešitev pred popoldansko vročino pogosto iščejo v klimatiziranih prostorih. Hladni prostori so pravo olajšanje v dneh, ko je asfalt razbeljen, kljub temu pa niso popolna rešitev, saj moramo tudi tu upoštevati nekatera pravila. Tako naj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne bi presegala 6 do 7 stopinj Celzija, vlaga v klimatiziranem prostoru pa naj bi bila okoli 50-odstotna. Monterja klimatske naprave zaprosimo, naj napravo nastavi tako, da bo iz nje pihal ohlajen zrak, nikakor pa ne ledeni vihar. Curek ohlajenega zraka naj usmeri proti stropu oziroma tako, da ne bo pihal neposredno v ljudi.
Ne pozabimo na domače živali in hišne ljubljenčke. Tako kot ljudje tudi oni potrebujejo senco in svežo vodo. Predvsem pa pazimo, da jih nikoli ne pustimo čakati v vročem avtomobilu, tudi če smo jim pustili delno odprto okno.
Sončenje in opekline
V dneh, ko je sonce močno, moramo biti tudi pozorni, da se izognemo opeklinam. To storimo s primernimi oblačili, pokrivali in kremami za sončenje ter izbiro pravilnega časa za sončenje. Tudi če je do opeklin že prišlo in vam grozi noč brez spanca, zadeva ni brezupna ...
(Foto Reuters/ SiOL)