šema, preberi si izpoved še z moške strani.quote:bd7b17a78a="kokote (uporabnik poljubovega foruma)"Zdravo,
že nekaj časa berem tu na forumu, o raznih temah, ki so podobne moji situaciji, a sem se odločil še eno frišno temo odpret.
S punco sva skupaj že štiri leta. Skorajda klišejsko je bilo na začetku pravljično, potem pa vedno manj, vedno manj pozornosti, čustev, seksa... saj verjetno veste o čem govorim.
že dva meseca tuhtam, kaj narediti, ali iti naprej in vztrajati - prebroditi krizo - ali naredit konec vsem in restartat lajf na novo.
Vedno bolj se nagibam k drugi možnosti, vendar preprosto ne morem tega storit. Takoj, ko razmišljam, da bi prekinil vse skupaj, me začne morit vse od tega kako bo šel njen lajf naprej (trenutno sva v taki situaciji, da bi jaz recimo lažje sfural življenje naprej solo, kot ona), s kom se bo poročila, imela otroke in potem me tako stisne, da ne morem naredit ničesar. Trenutno ma ona še eno tako manjšo krizico (pustila službo, išče novo, a ne najde ničesar pametnega ali pa ji ponujajo veliko premalo) in mi srce ne pusti prerezat vezi.
Zakaj so se stvari zapletele sploh do te mere, da razmišljam o prekinitvi? Ko sva se spoznala sva bila še študenta s polno časa, malo denarja, nič obveznostmi in veliko časa. Zdaj sva oba v službah (oba stara 24 leT), z nekaj več denarja, veliko obveznostmi in nič časa. Ljubezni vsaj jaz ne čutim, le neko čudno prijateljstvo... a še vseeno pomislim, da bi mi bilo težko brez nje... ker potem tudi jaz razmišljam
- da sem že prestar da bi začel znova
- da ne bom našel nove ljubezni
- da mi bo težko začet iz nule, ker sem večino prijateljstev zanemaril zaradi te zveze
V uteho bi mi bilo edino delo (imam službo s potencialom odlične kariere, samo vložit bi blo treba nekaj več časa na začetku) in pa hobiji - šport. Ona trenutno nima ničesar.
A je res tako težko prekinit, da preprosto ne morem? Če že, kako ji povedat to. Razložit vse razloge, ali je bolj rečt preprosto, z malo besedami in ne preveč govorit o tem...
To je to, na kratko

čestitke, če je vse to, kar si navedla, res! ampak vseeno, najprej se vprašaj kaj sploh vidiš. glede na to, da se nahajaš na forumu, kjer ljudje cenzurirajo sledove narave s pudri, bi lahko predpostavljal, da podobno počno tudi s travmatičnimi situacijami, kar lahko usodno vpliva na kognitivnost. če opici ne pokažeš banane, ta niti ne ve, da obstaja. najhuje pa je, če samemu sebi ne pokažeš banane, čeprav veš, da obstaja.