-delete.
zanimivo. zdaj ali so ljudje vsepovprek postali tako nezaupljivi, ker se varanje v veliki meri dejansko res dogaja, ali pa to uporabljate kot nekakšno frazo: "če se fant ne zanima več zate, potem ima drugo, konec pika"
Nikoli ne smeš izgubiti zaupanja in upanja, jaz svojemu slepo zaupam (ampak tudi ne mislim biti v fazi zanikanja vse življenje, če se pokaže, da zaupanja ni vreden). Gre bolj za to, da je treba opustiti romantične predstave o ljubezni in ljubezenskih odnosih in sprejeti, da se včasih dogajajo mučne in umazane stvari, ki se na videz ne skladajo z našo idealizirano percepcijo, ampak so vseeno naravne in normalne. Zatiskanje oči pa samo škodi.quote:9c19c3a503="šema"Tole bi pa vprašala moški spol. Razumem, da nekateri moški preprosto ne morejo biti zvesti. Ampak navadno ti moški niti nimajo slabe vesti in lahko pred svojo partnerko enostavno igrajo in verjetno ta niti ne občuti razlike. Ni mi pa jasno, o.k. če me je prevaral in če mu sedaj ni več za bit z mano, zakaj mi tega pač ne prizna. Povedala sem mu tudi, da če me je prevaral naj mi pove in bova stvar pač poskušala uredit. Sej ne vem, če sm dost jasna. Zanima me, zakaj bi vztrajal, če bi bil razlog za najine težave pač to, da si je našel drugo. Sej otrok še nimava, kar se tiče finančnih zadev, pa mislim, da se zaveda, da če bi me postavu pred vrata, mu ne bi vzela čisto nič, niti tistega, kar sem sama doprinesla.plemenita ženska si. ne vem, če ti bom lahko postregel tudi s plemenitim odgovorom. odgovarjal sem ti sicer že v prvem svojem postu v tej temi (preberi si tisto o ekskluzivi). večinoma vsak moški je žival, zver, lovec in kot tak je manj vreden od ženske, ki je zibel nadaljevanja genske strukture, varuh ognjišča in steber čustvene opore otrok in njihovega odraščanja. to zverinstvo nekateri moški težko zatirajo. nekateri (vzemimo kot primer največjega neandertalca med nami, gospoda erazma pintarja), pa sledenje peceljčeku priznavajo celo javno. biti razvit, odrasel in odgovoren človek, je zatirati razvajenost, in največja moška razvajenost je prav v micimaci čim več različnih žensk, saj se ene same hitro naveličamo. to je prekletstvo, ki se mu nekateri upirajo s hinavščino v monogamnih razmerjih, sam pa se temu upiram z bojaznijo pred navezavo monogamnega razmerja in torej z vztrajanjem v statusni svobodi. za moškega je torej vprašanje, biti hinavec (moški v razmerjih) ali biti samec (nevezani moški), poglavitnega pomena, nanj pa lahko pomirjujoče vpliva le njegova ženska s klasičnimi ženskimi atributi, vendar pa takrat, ko si moški npr zaželi temnopolte ženske, doma pa ga čaka svetlopolta, to le težko pomiri. za takšne skušnjave obstajajo prostitutke, s katerimi ti hinavski moški legajo s kondomi, njihovo oralno potešenost pa povzročajo na načine, na katere z žensko doma ne bi mogli prakticirati. usta partnerke namreč poljubljajo skupne otroke. tu je tudi poglavitno spoštovanje partnerke, ki je skozi leta postala družinski član, skoraj sestra, na račun čustvenega in spolnega naboja, ki ga takim moškim nudi druga ženska. prostitucija je tudi najbolj tih način zadovoljevanja klica iz pradavnine. ljubice so neprimerno dražje, hkrati pa niso neka garancija za diskretnost (kdor ne pozna primerov, ima pa rad woodyja allena, mi bo lahko pritrdil). na srečanjih večkrat poslušam izjave vezanih moških, ki jih dajejo ti dvomi. nekateri se borijo dlje, drugi pa kmalu podležejo opojnim substancam mednožnih sokov drugih žensk, kajti to je del nas, ki smo na tem svetu le za to, da v gradnji in razvoju le-tega med seboj tekmujemo za naklonjenost najlepših (žensk s perfektnim oprsjem in boki). sam se (žal?) nahajam v skupini samcev. sem odkrit in sem videl vse preveč hinavščine ter bolečin, ki jih povzročajo monogamna razmerja. vsekakor pa dopuščam možnost, da se tudi meni lahko zgodi kultiviranost in se nadvse prijetno ujamem v pajčevino monogamnosti. vse je odvisno od ženske, ki pride v tvoje življenje. nekatere ga zapustijo prej, druge kasneje, mislim pa, da smo si, bolj ali manj vsi enakega mnenja, da bomo ljudje, ki smo bili permisivno vzgajani, šele v starosti našli trajnejši mir v monogamnosti.
tvoj moški te ima še vedno rad, vendar tega ne kaže več. posledično si ti postala posesivna že iz razloga, ker misliš, da je z njim nekaj narobe. oba sta žrtev (skupaj žrtvi) dejstva, da v desetih letih nista zagotovila nadaljevanja svojih genskih struktur. skupni otroci bi moškega obdržali čustvenega, tebe pa zaposlili, da ne bi razmišljala o tem kaj je in kaj ni narobe.
si me zgleda narobe razumela ... nisem v zanikanju. kje pa, samo pišem razmišljanje in kot vidiš dopuščam obe možnosti. kot to, da je varanja res veliko in drugo možnost, da se to samo vsepovprek govori.
sploh nisem v zanikanju.
razmišljala sem v smeri, ko ljudje vsepovprek tarnajo, kako je hudo, da nimajo za kruh itd. po drugi strani pa vlačijo cele vozičke iz špara. v tem smislu, če ste me razumele kaj mislim.
