No, pa še moji dve (nikoli nisva vprašala za spol): Konec decembra 2007, se zbudim malo čez 6 zjutraj, pridem v dnevno sobo in vidim svojega dragega, ki gleda tv in mi pove, da celo noč ni spal. Sva malo gledala skupaj, mi zraven masira hrbet nakar jaz abčih kihnem, takoj za tem pa pride prvi popadek. Ko mine, rečem mojemu, ti mi naredi zajtrk, jaz grem pa pod tuš, pravijo, da lahko drugi popadek pride šele čez pol dneva. Japajade, ne pri meni Drugi popadek je prišel čez 15 minut, ko sem se spravljala pod tuš, tretji je bil čez cca 10, četrti čez 5, potem so bili pa na 2-3 min (sva se že vozila proti porodnišnici).
Tam mene porihtajo (klistir, britje) in me namestijo v rumeno porodno sobo. Dobim ultra prijazno babico Sašo, pa ura je bila nekje okrog 9:00. Mene moj skoz sprašuje kaj naj, jaz pa njemu sam tih bod, da lahko počivam, med popadki mi je vlažil ustnice in počival na rumenem kavču. Ker 'revež' celo noč ni spal, je seveda zaspal na kavču, jaz pa njemu, halo, kaj si bodo pa mislili. Bolelo me je bolj kot sem pričakovala, plinska maska mi ni šla, so mi pa dali tisto običajno sredstvo proti bolečinam, in predrli mehur. Popadke sem imela dvojne (izraz porodne babice), eden, takoj za tem še eden, potem pa dve minuti mir. Kako je mineval čas se ne spomnim, vem da je babica kar naenkrat rekla, daj se za noge primi pa bova samo malo poizkušale pritiskat med popadki. Smo delali in delali, nato je prišla še ena, se mi naslonila na trebuh in malo čez 13-o uro smo dobili deklico.
In prva stvar ki sem jo pomislila ko so mi jo dali na bušija je, da je z svojo malo luštno špičasto brado podobna vesoljčku Potem sva pa oba z mojim jokala od sreče. Svojga moža sem samo dvakrat v življenju videla jokat in to je bilo ob rojstvu najinih deklic.
Štiri leta kasneje, marca mene mož vsakič ko ga pokličem pravi, "kaj a ti je voda odtekla?" Ta starejša seveda vse ponavlja in tako sem zadnji mesec poslušala samo "a ti je voda odtekla?" Pa sem skoz bentila, kje sploh piše da se bo porod tako začel. In en večer mene moj vpraša če me moti, da se gre on malo z rolerji vozit, jaz pravim itak da ne, samo da naj ima telefon pri sebi. Jaz sem na kavču googlala, dete se je premetavalo. Pa začutim okoli 11ih zvečer neko premikanje in si rečem, uf tole zna biti pa čep, vstanem in nekje sredi dnevne sobe se mi po nogi ulije voda. Slečem spodnji del pizame, zacnem brisat, ma voda še kar teče, slečem zgornji del pižame, z njim lovim odtekajočo vodo. Hitro v kopalnico, sveže hlačke, vložek, pokličem moža, da mi je voda odtekla. Je reku da se mu je adrenalin zvišal in da je letel z rolerji čez pesek. Jaz grem medtem zbudit mojo zlato štiriletnico, in ta revež pade v jok, da naj ne grem. Jaz sem kar obsedela, pride moj in me začne priganjat. Peljemo taveliko dol k babici, mene je srček full bolel, ker je jokala, pa spraševala sem se, a bom ta drugega otroka tudi lahko imela tako rada, kot imam svojo miško (zdaj se mi zdi to prav butasto, ampak takrat me je to resno skrbelo).
Pridemo v porodnišnico, me pregledajo pa rečejo, da je maternični vrat zelo zadaj, če sem ziher da mi je voda odtekla, sem rekla jaaa, lahko prinesem pokazat vložek, je čist roza. Res neverjetno kako roza je ta voda. In se počasi začenjajo popadki. Te so bili precej švoh, sem jih lahko lepo predihavala. Grem na klistir in v neko vijolično porodno sobo. Spet ultra prijazna babica Tina. Popadki počasi postajajo vse bolj boleči, ampak se je dalo zdržat. Tam nekje ob pol štirih zjutraj so mi pa dali nekaj proti bolečinam, plin mi spet ni šel. Malo po 4. uri zjutraj začnemo pritiskat. Čez čas reče, glej je že zunaj, jaz pa prec: kaj pa je? Odgovor: samo glava No, nekaj potiskov kasneje pride ven rdečelasa deklica, ki je imela okrog vratu dvakrat popkovino ovito. K sreči ji ni nič bilo, midva z mojim pa spet v jok.
Pri drugem porodu sem bila precej bolj prisebna, pomoje ker sm velik del poroda zdržala brez painkillerjev. Tudi porod se mi je zdel lažji, in nisem bila tako utrujena kot po prvem + tamala je v porodnišnici abnormalno velik spala (po 14 ur skupaj, ne da bi se zbudila za dojenje! vmes sem jo prav hotela podojit, ker sem imela navale mleka, ampak ko sem jo zbudila je je povohala jošk, pa nazaj zaspala). Večino časa v porodnišnici sem prek telefona googlala in brala forume (pa gledala a mala sploh še diha, ko je pa tako spala)
Danes sem srečna in ponosna mamica dveh krasnih punčk. Ena ima ogromne okice, druga pa rdeče laske. Vsaka po svoje posebno in čudovito bitje (V upanju da bodo finance in gospodarsko stanje dopuščali še eno porodno zgodbo...) Drugače pa en veeelik objem za vse, ki ste imele težak porod.