S tem vrtcem nimam izkušenj iz prve roke, lahko pa podam svoje mnenje. Njihov koncept mi ni preveč všeč. Zdi se mi, da otroke preveč "zavijajo v vato". V zvezi s tem bi lahko naštela kar nekaj stvari, ki mi pri tem niso všeč, a sem bom osredotočila na eno. Tole je kopirano
z njihove strani:
Otrok potrebuje celovito doživetje sveta, pri čemer se njegova čutila harmonično razvijajo.
Zato otroke varujemo pred prezgodnjim intelektualnim učenjem, zlasti pa pred škodljivim vplivom medijev, ki so zanj razdiralni.
To se meni ne zdi preveč uredu. Otrok je za učenje v predšolskih letih
zelo dojemljiv; obstajajo področja, ki se jih, ko so prava leta zamujena, kasneje celo ne da več nadomestiti. Sama sem s pedagoške branže in 3 leta učim, večinoma ravno predšolske otroke in nižje razrede OŠ. Učim angleščino, kar je morda celo za stopnjo zahtevnejše kot to, kar se otroci učijo v vrtcih. Ko sem bila mlajša, sem opravljala tudi kako počitniško delo kot
pomočnica v vrtcih, ker je moja mama vzgojiteljica, tako da poznam tudi to stran. Iz izkušenj ti lahko povem, da se da narediti ogromno, a otrokom to ni v breme. Če jim učenje podaš kot igro, imajo to celo zelo radi. Jih je pa treba malo motivirati in usmerjati, ker sami od sebe bi se pač samo igrali in na poučen način se sami ne znajo. Zdaj pa, kakor veš. Jaz svojemu otroku ne bi želela odreči razvoja, ki ga lahko pri svojih letih doseže.
Poleg tega tudi zadnje uradne raziskave kažejo, da se permisivna vzgoja, ki se je forsirala v zadnjem desetletju, ni obnesla. Otroci s te generacije so generalno gledano egocentrični in slabo socializirani. Sicer pa ne rabiš uradnih raziskav, to ti lahko pove vsak učitelj (samo da bo verjetno uporabil kak drug, manj politično korekten izraz kot "slabo socializiran").
Se pa strinjam, da so nekateri otroci zaradi preambicioznih staršev lahko tudi preobremenjeni. Kljub temu ima waldorfski princip še ogrooomno rezerve.