Kako odvadit otroka večnega laganja?

Naj povem, kaj je naredil moj mali bratec zdaj za miklavža. Letos sem bila z mamo v trgovini, ko je pač kupovala za miklavža. Pomagala sem ji tudi izbrati sladkarije. Imam še dve sestri in malega bratca (10 let). No, in tudi razvrščat sem ji zvečer pomagala, ker si ni točno zapomnila, kdo dobi kaj. Letos je bilo prvič tako, da sem točno vedla kaj dobim. Vsem je kupila za enako vrednost, le da različne stvari. Zjutraj pridem v kuhinjo in ugotovim, da so že vsi odnesli svoje, na mojem krožniku pa je nekaj manjkalo. Si morete mislit, da me je mali bratec okrado sladkarij?! Niti slabe vesti ni mel, bil je namreč prepričan, da tako ne bomo ugotovili in tudi ne bi, če bi bilo tako kot prejšnja leta. Vem, da je to malenkost, ampak z malim se začne...

Katja,tudi jaz sem bila nekdaj majhna mula z bujno domišljijo.To se je dogajalo nekje med malo šolo in prvim razredom.Kar tako brez vsakega razloga sem lagala,laži sicer niso bile življenjsko pomembne,ampak bile pa so.Ko bi komot povedla resnico sem namesto tega lagala.

 

To obdobje se mi je pojavilo kar naenkrat,potem pa tudi tako izginilo.Še tako zvita sem bila,da me ni bilo moč dobiti na laži.Kakorkoli,bo minilo tudi pri tvojem pobu,zagotovo.

 

Lep pozdrav!

Alecia, brez zamere, ampak če otrok laže zato, da bolje skoz pride, je treba nekaj naredit in ne čakat, da bo obdobje minilo.

Govorila sem zase.

Se pa strinjam,da če starši to opazijo,da ukrepajo.

na tole o laganju sem se spomnila zgodbe mojega brata, ki je bil takrat star približno osem let. prišel je s podstrešja, ves vznemirjen in je začel pripovedovati, kako je na podstrešju ogromno os, sigurno jih je milijon. mama mu je rekla, da je to kar precej, in če je prepričan, da jih je res toliko. potem je število zmanjšal na kakšnih tisoč in tako naprej. na koncu se je izkazalo, da so na podstrešju letale kakšne tri ose in da je bil tam tudi osir. še sedaj se smejemo na ta račun, ko se pogovarjamo o naših otroških pogruntavščinah. lp.

Moja otroka se tudi zlažeta. Sem in tja. In se mi prav zabavno zdi. ker se jima na ,,100 km,, vidi, da nakladata. Zlažeta se pa največkrat zato, da eno situacijo napihneta, naprimer da bolj smešno ali grozno izpade.

Pa nekaj malih laži tudi ,,pridelata,, ko vprašam, ali sta zobke umila, ali sta roke umila,...samo meni se to nič posebno groznega ne zdi.

Tudi pri učiteljicah ne doživim kakšnih drugačnih informacij, kot mi jih povesta onadva (glede ocen).

No, ko sem bila pa jaz še otrok, sem pa dejansko mogla lagat. Vse moje laži so bile ,,pridelane,, zaradi stiske. Dejansko se velikokrat dogaja, da starši manipulirajo z otroki tega ne povej mami, to reci babici, v šoli reci to in to, ne smeš se igrat s tem sosedom(pa se mora otrok , ko pride domov, zlagat, da se je igral z drugim prijatlom), ...

Potem obstajajo tudi laži in zamolčane zgodbe zaradi ,,tihih dogovorov,, znotraj družine.

 

Imam veliko toleranco pri lažeh, ker je laž v veliki meri edini izhod iz stiske, predvsem pri otrokih. Seveda spet izvzamem ,,nedolžne laži,,.

 

 

  

 

Joooooj, kako sem pa tole napisala..... čisto zmešano.

 

Slučajno sem naletela na tole zanimivo temo in me zanima, kako se je stvar končala. Je bilo res samo obdobje?

 

Jaz niti nisem toliko lagala, ko sem bila majhna. Sem pa včasih kaj zamolčala, predvsem ker sem se bala reakcije staršev.