Ja, tale Liscina reklama je res že konkretno tečna, pa sem tudi jaz zelo uvidevna in potrpežljiva...
ninnna, veš kako te štekam! Jaz sem zaposlena za polovinčni delovni čas, in to sploh ne v svoji stroki, ampak delam kar nekaj... težke stranke, eno leto takšnega dela mi že pošteno kravžlja živce. Se tudi jaz izredno težko sprijaznim s tem da nimam svojega "normalnega" življenja (če bi bilo vse normalno, bi tudi jaz zdaj z veseljem kupovala darilca za moje ljube osebe, si sama privoščila kakšne stvari, ki jih že nujno rabim - pa so na waiting listi, ker ni financ -, strokovno bi se razvijala, spletala mrežo poznanstev, šla na kakšen dopust - že leta sem tu tako tako okrnjena!). Potem pa se mi zdi,m da se kar nekaj pritožujem, ker je še toliko drugih ljudi na slabšem kot jaz, da se sama sebi zdim kot ena prenapihnjena kokolja, ki ne ve, katero barvasto pero bi si dala v rit, da bi lepš zgledala. Imam streho nad glavo, ljudi, ki me imajo radi, fanta (pa tudi tu imava zelo podobno sceno, ninnna - moj tudi mrkne zvečer, po pol urce skupaj, prej pa se ne vidiva), energije pa od nikjer oz vedno večja žalost, ki me zajema. Res čustveni vrtiljak. 