Fobije

Fobija huh.... Malo čudno se sliši ko rečem slednje:

Ne bojim se smrti ali pa da bi umrl. Ampak so časi ''ne vedno'', ko je kaka nevarnost nasproti, se je ne izognem ampak se podam v stvar..

Pa ne to zastopit kod da se ne cenim, ali pa da iščem težave. Ne, ampak mi preprosto ne da mira in pač kar grem.... rešujem nekar kar....


Ne vem im weird jp


lp T.

Uf imam veliko fobij, ki pa niso prijetne in otržujejo življenje.
-pajki (teh se res groznoo bojim.. že 2 dni velik pajek leze po sobi. čez dan se skriva, zvečer ko pa hočem spat pa visi nad posteljo. Tako da spim v dnevni na kavču. Ampak to ni "suha južna" ampak malo večji, črn.. )
-teme (se je tud zelo zelo bojim)
-višine ( se je malo bojim)
-kač
-ustenjenih prostorov.

Mogoče bi se še kaj našlo..

Mene je strah posebej strah vožnje (sicer imam izpit, pa nič ne vozim, posebej od pripeltjaja, ko sicer nisem vozila, sem v nesreči pa zletela s ceste) in hitrosti (sicer vozim kot sopotnik se normalno, ampak voznika vedno opozarjam in kar čakam na nesrečo). Tako da če katera pozna kakega inštruktorja ali avto šolo, ki bi me imel potrpljenje spravit nazaj na cesto, bom vesela predloga!

Jaz se bojim vseh živali, nekaterih otrok (ker so lahko zelo zlobni + "vedno so na glas rekli prav tisto, kar si globoko v sebi dobro vedel, česar si ne bi nikoli priznal in česar predvsem nisi želel nikoli slišati"), vožnje avtomobila, višine in smrti svojih bližnjih.

Nisem pa mislila, da se bojim pajkov, ampak trenutna situacija kaže povsem drugačno sliko. Pred nekaj minutami sem v svoji sobi srednje velikega hišnega pajka. Ker sem vedela, da bom težko zaspala, če bom vedela, da se nekje okrog postelje sprehaja pajk, skočim po pips, da ga ubijem. Ko sem pošpricala vse knjige na tleh in porabila pol pipsa, sem uvidela, da ga to ne bo ubilo (no wonder), in sem ga lopnila s knjigo. Zdaj mi soba smrdi po tem insekticidu in itak ne bom mogla spati tukaj. Kakšna ironija.

Imam samo eno res pravo fobijo... in sicer na velike kobilice... to mi je najbolj ogabna žival na svetu... tudi zdaj mam vbistvu probleme, ker ko sem bila nazadnje v sobi sem slišala potiho uni tipičen glas kobilice... in prav ne vem kaj nardit... bil je ful tih... in si mislim mogoče je majhna... samo zadnjič je bla ena ful glasna pa je bla majhna... se bojim da je kaka fora samice/samci.... sploh se mi gabijo une temno zelene pa tudi rjave... bogomoljke toleriram... pa enkrat se mi je zgodilo nekaj totalno ogabnega... ko sem eno zmečkala so iz nje začeli lest kot neki tanki dolgi črvi, ala trakulje... No zdaj sem se spomnila, da enkrat skoraj nisem več mogla jest solate, ker sem v eni že vnaprej očiščeni in narezani solati kupljeni v trgovini dobila neka rumena jajčeca žuželk na njej.... bruhhhhh.... ampak kobilice so večji bruuuuuhhhh...vseeno pa je moja fobija na poti k izboljšanju... hah ... zdaj, če mam kobilico v sobi ne kričim več kot psihopat ob 3 zjutraj in se ne skrivam več v omaro Zdaj samo zbežim in prijazno potrkam mami na vrata... ona pa je na srečo tako zaspana, da ne popiz..piiiiip... takoj... oh, fuj... to je pa res nagnusno! sej majhne toleriram, pa toleriram pajke, kače, gosenice, črve... vse! Kobilice pa ne. Zdaj prav gledam že naokoli, da ni slučajno kje kakšne... Ker kot da čutijo in prihajajo samo v mojo sobo pa samo name... zadnjič sem eno ogromno dobila na kolenu... tako sem bila histerična, da sem si z nohtom razklala ustnico... uf... Mislim, da če bom kdaj lahko bom šla živet v mesto... pa verjetno bi morala že krepko na sever...
Mi je pa kdaj čisto nerazumljivo, ko se ljudi bojijo črvov gosenic, deževnikov ali glist... (no saj razumem)... ampak...saj tisto ne skače 5 metrov v višino in 10 v daljino in pristane na tebi...
drugače mi tudi dvigala niso preveč všeč... če vstopim v kak blok prvič sama nikoli ne vzamem dvigala... raje peš.... tudi če je 8. nadstropje... kaj višje pa mislim, da nisem šla...

Moja sestra ima grozen, ampak res grozen strah pred kobilicami.sicer tega ne bi označila za prav fobijo. Je pa nadležno, ko ne gre spat, preden ji pregledam vso sobo, pod posteljo, zavese, ni da ni...

Jaz se grozno bojim injekcij, ko vidim kako se gospa v laboratoriju pripravlja na pik me je groza če me nebi bilo sram bi pobegnila

Drugače pa tudi žužkov ne maram preveč, fuj 

imam emetofobijo (strah pred bruhanjem), katero razume zelo malo ljudi in je večini zelo smešna, meni pa zelo omejuje življenje ( zelo malo se udeležujem roj. dnevov, na katerih vem, da bodo ljudje kateri se napijejo do bruhanja, čez vikende hodim zelo malo ven, če že grem raje izberem kino, kot pa kakšno diskoteko itd...)

Mislim, da fobije v pravem pomenu besede nimam nobene. Morda ji je še najbljižje ekstremno neprijeten občutek, ki mi ga povzročajo cerkve in vse kar je sakralnega (obredje, objekti...).
Strah me je tudi klovnov, rib...

quote:08fe3ae8a9="Linky girl"
Se pa grozno bojim pernatih žvali predvsem kur ter petelinov in pa golobov. Niti pomisliti ne morem na njih. Me pa na primer ni strah da bi me kjlunili al pa kej tazga ampak da bi se jih mogla dotaknt fujjjj, perje fujjj.


...in tudi mene je strah pernatih živali - fazanov, gosi, kokoši, pa tudi vseh ptic.

Strahov je kar nekaj, ampak fobija pa ena velika...pajki, takšni in drugačni.