TEJAgirl je napisal/aBudilko imam nastavljeno pol ure prej in potem imam še 3 x po 10 minut dremež. Velikokrat se mi zgodi, da sploh ne vem, da mi ura zvoni in kdaj jo ugasnem....kriza res.
Brat ima tak sistem. Enkrat sem prespala v njegovi sobi, ker sem svojo nekaj preurejala in mi je šlo prav na živce, saj sama sem se že prvič zbudila, on pa je budilko vedno znova ugasnil

Potem sem ga sama zbudila, sam sem bila že živčna od budilke pa je rekel, da sem mu pokvarila njegov bioritem in da bo cel dan slab

lufchi je napisal/a<br>Budilke ne rabim že nekaj časa oz. če jo, se zbudim še preden sploh zazvoni. <br>Pogosto si naštelam kar notranjo budilko - pomeni da si zvečer pred spanjem vizualiziram, kdaj se moram zbuditi in si nekajkrat ponovim npr. "ob sedem nič nič pa še budilko si predstavljam, ko kaže 7.00", in zjutraj pa se zbudim ob tej uri

deluje v 90% primerov

Sama imam podobno navado kot lufchi, vendar imam vseeno budilko. Se pa kljub njej zbudim kakšno minuto ali dve prej. So pa tudi dnevi, ko sem tako zmatrana, da mi to ne uspe, ampak so bolj redki.
teatime je napisal/aČe že moram zgodaj vstati, potem pač vstanem in je to to. Ampak mislim, da sem s to svojo navado takojšnjega vstajanja bolj čudna od vseh ostalih, ki jih jaz tako ne razumem skupaj, ker kolikor vem, tako počnejo skoraj vsi ljudje na svetu

.
Sama sem ista.
Najbolj zanimivo mi je bilo, ko sem imela cimro, ki je hodila spat ob 21h (kasneje zelo redko, kdaj še prej) in se je zbudila ob 7h ali 8h, ter vsako jutro rekla, da je kot povožena. Sama sem hodila spat ob polnoči, 1h in vstajala ob 6h ali 7h in sem bila skoraj kot nova

Je pa tudi odvisno od okolja, med študijem v Lj sem brez problema vstajala ob 6-7h ali sem imela obveznosti ali ne, doma mi je pa malo težje. Ne morem reči, da sem ravno jutranji tip, ker še največ ponavadi naredim po 20h (kar se tiče učenja), vendar tudi zjutraj sem budna, na faksu sledim brez problema in ne potrebujem 2-3 kave, da pridem k sebi.
Optimalno spanje je od 6-8h, odvisno od dneva.