Zaposlitveni razgovor

Meni se pa zdijo taka vprašanja čisto mimo, saj človek se lahko komot zlaže....saj vem, da laž ima kratke noge in da kot ste že same povedale, da nima smisla govorit laži, vendar vseeno ne razumem kaj imajo od tega, da jim našteješ en kup dobrih lastnosti....poleg tega, da je meni zeloooo nerodno to početi, ker se pač zelo ne rada hvalim in sem bolj skromna, pa se prav neumno počutim tam neki hvalit samo sebe....potem pa te še tako gledajo, češ glej kako je ta sama sebi tako zelo super

Mene so 3x matrali po uro in več za sedanjo službo. Prvič je bilo še kar, potem pa vedno bolj v podrobnosti. Pa naštet 3 ali 5 dobrih lastnosti, ki bodo za organizacijo koristne,....kar nekaj. Me je proti koncu že skoraj vse minilo. No, službo sem pa le dobila.

....ojej boga....se pa res počutiš kot na kašnem izpitu....

 

Nek gost (podjetnik), ki smo ga imeli enkrat na faxu je razlagal kako on v svojem podjetju opravlja razgovore.....kandidate povabi vse hkrati v nek velik prostor.....nato se začne pogovor v angleščini ali nemščini (pač glede na to kateri jezik želi, da kandidat zna)....vendar pogovor poteka tako, da mora en kandidat spraševati drugega kar se njemu zdi, da bi mogu vedet o njem, če bi bil on delodajalec (tako vidi kako razmišlja eden in kako odgovarja drugi)....in potem si te vloge izmenjavajo....praktično on na razgovorih večinoma le posluša in kandidati si sami postavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje......tiste, ki ne znajo tekoče govoriti jezika takoj izloči......nato jim da pisati računalniški test, kjer rešujejo naloge v wordu in excelu (nariši, graf, tabelo, urejaj besedilo itd)....in spet izloči tiste, ki niso dosegli dovolj točko......nato jih testira kako dobro znajo hitro pisati (pisat jim da na pisalni stroj, da ne morejo popravljati napak) in jim kaj narekuje....osebe s preveč napakami ali tiste, ki so prepočasne odpadejo......skratka sproti izloča vse, ki "niso primerni"....na koncu jim da še rešit nek psihološki test......in na koncu od treh najboljših pa izbere tistega, ki mu je najbolj všeč kot oseba - tisto po občutku, da se ujemata...........grozno uglavnem.....je tudi sam rekel, da 70% kandidatov ni treba niti izločati, ker kar sami odidejo....jaz bi tudi zbežala

Ja to je popolnoma res, vendar mislim, da bi jaz bila že med njimi.....pa ne ker ne verjamem v svoje sposobnosti ali ker se bojim takih reči vendar, ker bi ga že kje od panike zamočila in odpadla.....sama sem zelo taka, da ko sem v paniki sem prava katastrofa...potem pa grem domov in se sama sebi smejem kaj sem rekla in zakaj nisem rekla tega pa tega itd....grrrr

Bila sem na razgovoru za opravljanje prakse. Eden me še čaka, tako da bom lahko izbirala delo in podjetje v katerem bom delala. Na izbiro bo mogoče vplivalo tudi to, če mi bojo plačali prakso ali ne oz. bom dobila urno postavko ali samo tisto nagrado.

Vendar sem glede tega pozabila vprašat na prvem razgovoru. Zvedela sem vse, da bi potem, če bomo po praksi zadovoljni eni z drugim, lahko še ostala tam, pa glede diplome itd., edino za plačilo sem pa pozabila vprašat.

Kaj bi bilo neprimerno, če direktorju, s katerim sem imela razgovor, pošljem email  in ga povprašam glede plačila? Namreč za odločitev, če bom delala pri njih ali ne je dejal naj ga pokličem ali pošljem email. In sedaj sem v dilemi - spraševat glede plačila prek emaila ali ne?