Zanositev in nosečnost

smrketa hvala ker si se tako zelo potrudila zame. za številko bi te pa res prosila. sicer imam še dovolj časa ampak bi rada že zdaj čimveč vedela.

danes sem bila spet na uz in sem videla pikico. kakšen akrobat . mi je pa glede kopanja rekla da se lahko kopam, savne pa odpade. drugače pa je vse uredu. samo ni mi ravno logično, prejšnič mi je rekla da sem noseča 3-4 tedne kar bi moglo zdaj biti 7 tednov, danes je pa reklo 9-10 tednov. pikica je pa velika že 28 mm.

 

Danes sem imela pregled in je vse ok (vsi testi so negativni). Sem pa vesela, da mi ne bo treba biti pikana v , ker sem rh+.

 

 

Kako ste? Mene so danes že navsezgodaj (ob 4 zjutraj...) prebudile brce moje pikice, se mi je to prvič zgodilo.

 

Drugače delam samo še ta teden  potem bom koristila dopust, da mi ne propade in nato nastopim porodniško. Ta teden imam vsak dan materinsko šolo in sem vsak večer tako utrujena da samo padem v posteljo. Včeraj smo imeli temo porod, ampak me je močno razočaralo vse skupaj. Ne vem, no, ampak se mi zdi brez veze, da nam predava tam o tem koliko UZ nam pripada, pri katerih tednih, kaj je z nuhalno, kdaj je prezgodnji porod...če pa smo itak vsi oz. vse mesec ali max dva pred porodom in so vsi ti tedni že  za nami. Pričakovala sem vsaj kakšen film, diase, fotke...kar baje pokažejo na materinskih šolah, tukaj pa smo imeli samo en narisan plakat kot v OŠ . Danes imamo predavanje v porodnišnici, baje bo celo nekaj o epiduralni, upam da bo kaj več o samem dogajanju med porodom, kako dihati, o popadkih, položajih... No, ja bo že. Verjetno se mi zdi dolgočasno tudi zaradi tega, ker sem vse te osnovne informacije že velikokrat prebrala, slišala...

 

Ta teden sem dobila v branje knjigo Dojenje in materinstvo iz srca. Najprej se mi je zdelo, da tega res ne rabim brat, ker dojenje je pa res nekaj samoumevnega, ampak sem iz firbca vseeno začela in me je knjiga čist zasvojila. TOPLO PRIPOROČAM vsem nosečkam!!

 

Katja in Samsara, hvala za info o  stopalih, sem se že ustrašila kaj je narobe, da me občasno tako bolijo, da komaj hodim. Sedaj sem mojega zadolžila za vsakodnevno večerno masažo nog in pomaga!

 

Na srečo so se mi kile sedaj malo umirile in to na +13. Verjetno je preveč sanjsko upati, da bi tako ostalo do konca Sicer imam tudi problem s hrano, ker sem takoj sita, ampak stalno nekaj grickam in sem kot hrček. Kosila pa vase spravim komaj kaj, me kmalu začne vse tiščat in če pretiravam imam potem še problem z zgago...

 

Smrketa, grickaj sadje in zelenjavo.  To je normalno, da si takoj sita, ker ti je pikica zavzela cel trebuh. Rebra te že kaj bolijo?

 

Za noge pomaga tudi kakšna kopel. Meni je ful godilo. Kakšna fina dišeča sol, noge v lavor in uživancija.

 

Kile bodo šle še minimalno gor, pred porodom gredo pa celo dol.  Verjetno več kot eno ali dve ne boš pridobila.

Zanimiv link, tale z imeni, zdaj vsaj vem kakšne so lahko izpeljanke iz kakšnega imena v določenih deželah.

 

Jaz sem pa ravno dobro iz materinske šole. No, danes je bilo pa začuda zelo zanimivo. Pogledali smo si sobe, zvedeli vse o bivanju v porodnišnici, o negi zob (bilo posebno predavanje) in celo nekaj o epiduralni. Jaz se vedno bolj nagibam k EA, dokončno pa se bom odločila po pogovoru z anesteziologinjo in ko mi bodo pregledali kri. Rada bi imela vsaj zagotovljeno, da jo dobim na dan poroda, če bo potreba.

 

Pred materinsko sva šla pa z mojim praznovat Valentinovo in sva si privoščila eno dobro kosilo (in jaz še čokoladno torto ) v dvorcu Jezeršek na Brniku (ne vem več, ali je Spodnji Brnik ali Zgornji...) in je bilo res odlično. Edini problem je bil potem sedeti lepo na miru od 5ih pa do 7ih ko bi mi pa takoooo pasalo malo zadremat na kavču. Ampak sem preživela in grem zdajle direkt v posteljo.

 

Še dva dni sem v službi potem pa dopust!!! Ugotavljam, da se je moja psička zadnje čase popolnoma razvadila in navadila da je stalno nekdo ob njej, tudi dopoldne, kar prej ni bilo v navadi, saj sva bila oba odsotna po 8 ur. Sedaj je bil moj na bolniški nekaj časa in ima totalno zmešan ritem (psička, ne on) tako da je cel halo, ko jo pustiva malo samo. Kaj šele bo, ko bom jaz skoz doma

 

Grem na kavč, ker sem komaj še pokonci.

Prav pogosto to ni, možno da je kakšen mastitis dobila.

Zato si je treba mleko iztiskat, če ni povpraševanja.  Ker par dni po porodu, ko imaš naval mleka, so dojke kot buče. Trde, vroče. Takrat je najbolj pod tuš, jih oblivat z toplo vodo in mleko iztiskat.

Jaz sem dobila mastitis 2x. Enkrat na začetku cca 1m in pol, v drugo pa celo v 4 mesecu! v primeru, da boste imele veliko mleka vam priporočam, da dojke izpraznete, če otrok ne bo zmogel vsega pojesti. Ta mastitis je namreč prav zoprna zadeva.

Priporočam vam tudi, da otroka ne priklapljate na dojko ob vsaki trmi oz. joku, da ne boste imele  problemov kasneje z odstavljanjem. Verjamem, da je težko, ampak probajte ga hranit le ob določenih časovih intervalih.

Jaz imam glede tega res srečo, saj mojo hčerkico v devetem mesecu še vedno dojim cca 4x na dan in obenem opažam, da jo v bistvu moje prsi in crtanje ob njih ne pretirano zanimajo in zato vem, da ne bom imela problemov z odstavljanjem.

 

Strinjam se, da je najbolj prav, kadar je mama in otrok zadovoljen. Mogoče sem se v prejšnjem sporočilu izrazila malo preveč objektivno. Moja hči se je namreč prva dva meseca vedla zelo predvidljivo in večinoma časa prespala. Po 4-5 urah sem jo prodojila in jokala je v bistvu le, ko je bila lačna (btw. je nedonošenček, rojena 30 dni pred PDP). Tudi, ko je postala malo bolj živahtna je ta cikel prehranjevanja ohranila. Moja kolegica pa je s svojo hčerkico imela kar precej problemov, saj jo je že od vsega začetka zelo pogosto pristavljala k prsim. Osebno mislim, da je to zgrešen pristop, saj se otroka lahko včasih potolaži tudi na drugačen način. Zdaj, ko je deklica stara eno leto in pol jo mora ob prihodu s službe kar neprestano pristavljati (čeprav nima več skoraj nič mleka) tudi noči so še vedno neprespane. Moj komentar je plod teh izkušenj.

Tea1 - zanima me, kako je bilo s prsmi (zastajanje mleka ipd), ko sta se dokončno odstavila. Koliko krat dnevno sta se pred tem dojila?

Poznate morda kakšna uporabno knjigo, ki obravnava ustvarjalne igre dojenčka-otroka?

 

Se popolnoma strinjam. Jaz sem velika zagovornica te filozofije. Meni se zdi potreba po cartanju mogoče še bolj pomembna od lakote in žeje. Še opice so izbrale tisto mater, h kateri so se lahko stiskale in ne tisto, ki je imela zanje hrano.

Pa še ena izvrstna knjiga, žal samo v angleščini: The Baby Book, William in Martha Sears

Tudi jaz se pod Teo kar podpišem.