Zanimivo je to, da se nam zdi "osnovno" poznavanje geografije zelo splošna izobrazba, ki jo pridobiš že v OŠ. Pretresljivo je, da sem spoznala celo italjane, ki niso vedeli, kje je Slovenija, pa niso bili iz juga, temveč iz okolice Milana, spoznala pa sem jih na Hrvaškem, torej so se po vsej verjetnosti vsaj del poti peljali čez Slo. To, da ne poznaš svojih sosedov niti po imenu, kaj šele da bi bil kdaj pri njih na obisku, je svojevrsten fenomen. Upala bi si trditi, da pri nas tudi ljudje, ki niso uspeli dokončati OŠ vejo, kje je Italija, Avstrija itd.
Očitno obstajajo šolski sistemi, ki so naravnani zgolj na svojo državo, svoj jezik (tudi tipično v Italiji) in se posledično ljudem, ki so vzgojeni v tem, ne zdi nič čudnega to.
Kar se tiče naše podobe onstraj meja pa samo en citat iz nemške Freundin, kjer je bila v rubriki potovanj objavljena slika Tartinijevega trga v Piranu zravn pa je pisalo:
Schmuckstuck Slowenien, hohe Berge, tiefe Taller, romantische Dorfer - und das Meer: Das kleine Balkanland ist gross im Kommen.
Ne morem se odločit, ali je to dobra ali slaba reklama za nas.