Poleg super duper staršev tudi za prijateljice in materi naravi za ustnice
Pa zelo sem hvaležna za današnjo srečo iz katere sem se vsekakor nekaj naučila. Pred kratkim sem dobila avto. Ati mi je kupil še pregrinjalo za točo. In Keks ne bi bila Keks, ki je bila prepričana, da konec septembra že ne bo toče in da ne rabi pokrivati avtomobila. Še posebno, ko je sončen dan. In na tem območju, kjer živim, skoraj nimamo toče, če pa že, pa jo je zelo malo. Ponoči je bilo najprej bliskanje in grmenje, potem močan naliv nato pa toliko toče, da je bilo vse belo. V mislih sem se že poslavljala od lepega avtomobila (saj imamo zavarovano, ampak škoda no), prav videla sem vdolbine od toče.
Zjutraj grem pogledat. Najprej skozi okno: avto se sveti, nič ni opaziti. Grem blizu in NIČ. Nič. Hvalabogu!! Zdaj je avto za vsak primer pokrit.