Jaz sem s sabo najbolj zadovoljna, ko lahko rečem in pogledam, kaj sem naredila. Karkoli... Samo da je nek viden dosežek, napredek. Dostikrat me namreč popade lenoritis in potem se na koncu dneva počutim kot

, totalno neuporabna. Poleg tega, da sem trenutno še brezposelna, se mi to kaj hitro zgodi da zapadem v tako stanje "počutim-se-nekoristno".
No, da se še malo pohvalim... Zelo dobro kuham, pečem sladice in sem natančna pri pospravljanju, kar mi tudi vsi povedo in takrat občutim da sem lahko ponosna, da vsaj TO obvladam. V srednji šoli pa sem bila najbolj ponosna raznih državnih priznanj in tega, da sem bila dobra govorka, ki so jo vsi radi poslušali, raje kot profesorice

. To je bil tudi krasen občutek in še danes se rada na to spomnem, ker se mi prikrade nasmeh na obraz.
Vesela in ponosna sem tudi, ko grem v drogerijo in ne zapravljam denarja kar vsepovprek, ampak se zadržim in kupim povečini res to, kar potrebujem. ( Se prepozna še katera?
) Karakterno bi lahko izpostavila to, da nisem opravljivka in hinavska, sem poštena, to da vem, kaj je pravo prijateljstvo...Mogoče še to, da nisem grabežljiva in požrešna, zadovoljna z malim.
No in še nekaj, kar mi je neskončno všeč pri sebi; zaljubljena sem v živali kot je redkokdo. Resnično jih obožujem, vsa se zmedim ko vidim mačkice, male kužke, spoštovanje me navda ko sem pri konjih - zame so najlepše živali na svetu.
Menda sem tudi zelo prijazna do soljudi, predvsem do starejših imam nek poseben, prisrčen odnos in z vsakim rada poklepetam.
Če se še česa spomnim, bom dopisala

...