Zmeraj bolj me mikajo. Nekaj sem prebrala in osnovne zadeve glede njihovega delovanja poznam, pa me zanima, kakšne so vaše izkušnje oz. kaj menite glede njihovega delovanja v prihodnosti.
Pa včeraj me je en agent od Triglava skušal navdušiti za življensko zavarovanje, ki je hkrati tudi investicijski sklad. Imate s tem kakšne izkušnje?
hvala pa veliko uspešno obrnjenih dinarčkov
Če se odločaš za vzajemce, vsekakor ne vlagaj v razne tuje sklade, ki delujejo na principu "svetovalcev".
Ta zavarovanja so tud bolj tako tako, na koncu ugotoviš, da bi bilo bolj pametno ta denar sproti zapravit. Morda bi bilo bolje razmisliti o kakšnem pokojninskem varčevanju/skladu.
Ninočka tudi sama sem se kar precej zanimala za vzajemne sklade in zaenkrat so dobra nalozba, imas pa kot najbrz ze sama ves tudi vec stopenj rizicnosti pri vlaganju, kar se potem odraza tudi v dobicku, torej vecje tveganje(ves denar v delnice) vec je dobicka..
kar se pa tice zivljenjskega zavarovanja- sama imam sklenjeno pogodbo, mislim da s tem ne mores zgresiti, vsekakor se recimo splaca za kaksne otroke odpret pogodbo, da imajo recimo pr 18 nekaj na strani..pokojninsko je pa dokaj podobno, torej, varcujes za bodoce case..
kaj pa te najbolj mika? dobicek ali dolgorocno nalaganje denarja?
Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno predvsem za vlagatelje, ki nimajo znanja o investiranju v vrednostne papirje ter njihovemu upravljanju oz. za tovrstno početje nimajo časa. Dostopni pa so tudi vlagateljem z nižjimi finančnimi presežki.
Donosnost sklada zmanjšuje vstopna, izstopna ter upravljaljska provizija. Imaš različne vrste skladov, npr. delniški, mešani ter obvezniški. Vsi so primerni za dolgoročno vlaganje nad tremi leti. Seveda lahko iz sklada izstopiš že prej, vendar si pri tem podvržena plačilu davka na kapitalski dobiček.
Tudi jaz bi ti odsvetoval varčevanje v tujih vzajemnih skladov preko posrednikov. Tovrstno početje je trenutno nelegalno (vsaj do vstopa v EU), pa še precej visoke provizije plačaš posrednikom. Če želiš vlagati v tuje sklade je najbolje, da se odpraviš čez mejo npr. v Avstrijo, ki je najbliže, kjer lahko v večini bank izbiraš med vložkom v množico evropskih ter ameriških skladov. Imajo pa višje vstopne provizije kot pri nas, pa tudi minimalni vložek je ponavadi navzdol omejen.
Meni osebno se domači vzajemni skladi še vedno zdijo zanimivi, še posebej ko bo z novim zakonom ZISDU-1 (ki sicer že velja) odpravjena omejitev 10% naložb v tuje vrednostne papirje. Sklada Medvešek Pušnika pa že tako ali tako vlagajo večinoma v na tuje trge in sta letos med donosnejšimi skladi (vendar moraš upoštevati, da pretekla donosnost sklada ni merilo prihodnost).
Za vlaganje v vzajemne sklade se moraš odločiti tudi glede na višino zneska, ki ga želiš oplemenititi. Če gre za znesek nekaj mio SIT razmisli o individualnem upravljanju premoženja pri kateri od BPH. Zanimiva možnost vlaganja v sklade pa je tudi preko izgradnega načrta (redno npr. mesečeno vlaganje izbranega zneska v sklad najbolje preko trajnika).
Dodatno pokojninsko zavarovanje pa je zelo nizko donosna naložba, težko bi dosegla donosnost, ki bi jo ustvarila tako, kot če bi denar vezala preprosto na banki. Npr. meni dodatno pokojninsko varčevanje plačuje podjetje - v letu 2002 je bil pripisan dobiček manjši od vstopne provizije, kar seveda pomeni negativno donosnost. Jaz bi se raje odločil za življensko zavarovanje z naložbenim tveganjem, poleg seveda varčevanja v skladih in še kje drugje.
Spely, jaz sem za čimbolj oplemeniteno dolgoročno varčevanje!
O tujih nisem razmišljala,ker v vseh finančnih člankih pišejo o tem, da je treba biti previden oz. moraš biti kaj več kot le popoldanski poznavalec. Jaz osebno sem razmišljala o razpršitvi sredstev v mešane sklade - v KD (Rastko in Galileo) ter Iliriko - tako kot pravi Andrej, redno mesečno vlaganje. Edino kar me malce žalosti je to, da so očitno časi največje donosnosti že mimo, razen če vstop v EU ne bo prinesel svežega denarja oz. prevzemov nekaterih slo podjetij in posledičnega porasta delnic na borzi. Tako vsaj pišejo.
Andrej, a izgradni načrt ti naredijo upravljalci?
@ Andrej
Se podpišem pod tvoj post! Sem finančnica!
lep pozdrav!
Nisem kaksen strokovnjak za vzajemne sklade a kljub temu nekaj vem o tem.
1) V kolikor se bos odlocila za triglav se pozanimaj katere bolezni ti vse zavarujejo kaksen je donos.Mislim, da se ti zavarovati ze splaca, da bi pa rentno varcevala pri njih se ti pa ne splaca.
Ko dobijo tvoj denar ga prav tako vlozijo v ostale sklade, ti od tega dobis ne vem pribl:3% oni pa ostalo tako, da je boljse da vlozis sama v kaksen sklad.
2)Glede na zavarovanje bolezni ti najvec trenutno nudijo v merkur zavar. kjer ti tudi zavarujejo rizicne bolezni.
3)Glede skladov: donos v Sloveniji je bil zadnja leta zelo dober z vstopom v EU pa se bo tudi tu ustavilo in treba se obrniti na tuje trge
v kolikor ima clovek malo vecji znesek, ki bi ga vlozil se to sigurno splaca narediti iz Svice,Luxemburga, kjer je veliko manjsa vstopna provizija.
@Ninočka
Vsi skladi nudijo možnost rednega vplačevanja v sklad (oz. izgradni načrt), kako je s tem pri posameznih skladih, se pozanimaj pri njih. Lahko pa si tudi sama toliko disciplinirana in redno vlagaš svoje finančne presežke v sklad (ob obračunu običajno dobiš tudi že izpoljnjen plačilni nalog za nadaljna vplačila - seveda braz zneska ). Ponavadi pa je bolje, da se odločiš za možnost, ki ti jo ponuja sklad (manjši stroški vstopnih provizij, brezplačni avtomatski trajnik).
Jaz pa večinoma samo se poslušam ter berem o tujini, zato sem napisal tudi nekaj o tem. Se pa je v tujini veliko težje odločiti za pravi sklad, saj jih je veliko več kot pri nas, pa tudi precej bolj pestra izbira je različnih vrst skladov. Za veliko večino investitorjev, pa so verjetno najboljša izbira indeksni skladi.
Domači skladi imajo precej prednosti: so blizu, ni težav z nepoznavanjem jezika, ni stroškov prenosa denarja na račun v tujini. Postopoma pa bodo tudi povečevali delež sredstev na tujih trgih ter s tem zmanjševali tveganje povezano z nerazpršenostjo sredstev na različnih kapitalskih trgih.
Dobro je, da svoja sredstva razpršiš v več skladov, kot si napisala, tako tudi nameravaš. Se pa bo zgodil tudi še kak pomembnješi prevzem, mnenja o vstopu v EU pa so deljena. Donosnosti kakršne pa so bile v preteklosti pa res ni več za pričakovati.
@Patrik
Ni čisto tako, da dobiš le 3%. Zavarovanje z naložbenim tveganjem je kombinacija klasičnega življenjskega zavarovanja in varčevanja v bolj ali manj tveganih skladih (ponavadi lahko izbereš). Zavarovalna premija je razdeljena na rizik ter varčevalni del. Zavarovalni del vključuje življenjsko zavarovanje za primer smrti, varčevalni del premije pa se plemeniti v vzajemnih skladih. S tem je seveda potencialna višja donosnost kot pri klasičnih življenskih zavarovanjih.
Ta zavarovanja so bolj primerna za mlajšo generacijo, še posbej za tiste, ki želijo zaščititi osebe, ki so odvisne od njegovega dohodka (ker gre še vedno za zavarovanje). Za mlajše so taka zavarovanja primerna tudi zato (vsa življenjska zavarovanja), ker lahko zaradi boljšega zdravja dosežejo boljše pogoje (ki se tekom zavarovanja ne smejo spremeniti).
Slaba stran so vstopni stroški, ki so višji od vstopne provizije pri skladih. Zato je mogoče bolje skleniti samo življenjsko zavarovanje za primer smrti (brez varčevalne sestavine) ter se za varčevanje odločiti po lastni presoji ter zmožnostnih.
Merkurjeve ponudbe ne poznam, sem pa videl da zavarovalnica Tilia tudi zavaruje za hujše bolezni (infarkt, srčne bolezni, kap, rakasta obolenja, paraliza), pa verjetno tudi druge.
Ojla
Gre za obliko varčevanje s katero smo Slovenci relativno slabo seznanjeni. V Ameriki to obliko varčevanja poznajo več kot 100 let.
najboljši vzajemni slovenski sklad je Galileo, 8 krat je bil uvrščen na 1. mestu v svetovnem merilu (to je objavil dnevnik The WALL STREET JORUNAL EUROPE) Galileo je uravnotežen sklad (obvezniški in delniški). Rastko (delniški). Kd bond (obvezniški).
Zelo pomembno je poznati besedo RIZIKO. Kajti to ne pomeni, da ti lahko izgubiš celoten znesek in take bedarije. Sevede to se lahko zgodi, v primeru če propadeje podjetja v katera skladi vlagajo. (to se je zgodilo pri padcu borze-črni petek v Ameriki in npr. pri svetovni vojni) Zelo pomemben je portfelj. Na podlagi portfelja lahko ugotoviš ali je sklad zanesljiv. Pri vzajemnih skladih KD group je pomembno to, da se tvoj vložek (denar) razprši v točke. Npr.: samo ena delnica Mercatorja stane cca..100.000 sit (govorim napamet) pa še to ni smiselno kupovati na borzi, ker moraš skoz spremljati-bolj zakomplicirano je. Pri skladih za to skrbijo strokovnjaki. Pri vzajemih skladih se tvoj denar razpši v vsako podjetje samo 10% - s tem se tvoj denar dejansko zavaruje, ker če propade eno podjetje nimaš izgube... Mislim da samo Galileo vlaga v več kot 100 podjetij, tako da beseda RIZIKO ima popolnoma drugačen pomen kot si predstavljamo. Rečemo da je Rastko najbolj rizičen zato ker je donosnot relativno lahko zelo visoka v nekem obdobju v nekem obdobju pa lahko pada. Zato ta sklad najbolj ustreza tistim, ki si želijo visoke donosnosti in jih ne moti če niha. Galileo je nekaj vmes in ne niha tako zelo kot Rastko,
Samo GAlileo je imel obdobju 3 let med 3.12.2000 in 3.12.2003 150,66 % DONOSNOST
Vstopne provizije pri skladih Kd group znaša 3%, izstopne provizije NI.Razen v primeru če želiš dvigniti denar pred istekom 3 let, in sicer ta znaša 30 % na dobiček. Vendar upajmo da se bo sprejel zakon tako kot v EU da se davek plača samo pri dvigu denarja pred istekom 1 leta. Denar lahko dvigneš kadar koli želiš.
Mislim da imajo naši skladi (KD GROUP) zavidljive donose v primerjavi z mednarodnim, katerih povprečni letni donos znaša nekje 15%.
Upam da sem kaj pomagala.
Pozdravčka
TAši
Taši, ti si zadela žebljico na glavico. Ravno danes sem nameravala podpisat pogodbo za Rastka in Galilea, ampak sem bila nekaj minut prepozna.
Dingi, zaenkrat se tujih še malo bojim, ampak ali morda veš, kako je z vlaganji v BiH?
čau,
OJla zopet jaz...
Vesela sem da sem pripomogla..
Vem da se Kd širi na Makedonski in Yugoslovanski trg, za Bih pa nevem..
Čeprav se mi zdi da Hrvaški vzajemni sklad Victoria (isto od Kd groupa) kar zmaguje in da je kar na 1. mesto po donosnosti - skoraj podobno kot pri nami...
želim ti uspešno in donosno oplemenitenje denarja.
Pozdravčka
Taši
Vsem tistim, ki bi se radi naučili, kako lahko več zaslužite ter čim bolje izkoristite in obrnete svoj denar, predlagam, da si preberete naslednje uspešnice:
-Nikola Grubiša & Boris Vene: Iz dnevnika milijonarja ali bogastvo je v nas
- Nikola Grubiša: Poti do uspeha
- (pozabila pisatelja): Bogati očka, revni očka
Neverjetno dobre knjige!!!
Drugače pa sem tudi jaz za Galileo.
Moji denarčki zdaj uspevajo v Rastku in Galileu, zdaj imam pa v igri še Modro kombinacijo in Viktorijo na Hrvaškem.
Čeprav bo zdaj baje poplava "evropskih" skladov. Kaj se pa vam, Andrej, Taši, Saška... zdi?
