Veselo si in vedro dočakal končno dan,
ko stisnil v svoj objem te je sivi Abraham.
Izmuznil iz objema se zlepa več ne boš,
četudi si še vedno postaven, čeden mož!
Z zaupanjem, s humorjem premagoval si pot,
na njej si streljal kozle, zagrešil mnogo zmot.
A vendar pri vsem tem tudi srečo si imel,
saj terno - dom, družino - nazadnje si zadel.
Ob letu prelomnem vsak zase se vpraša,
kaj Abraham sivi v bodočnost prinaša.
Nam to, kar imamo, naprej bo ostalo,
in česa v bodočnosti nam bo premalo?
Kar v prvem si delu življenja vložila,
z obrestmi v drugem nazaj boš dobila.
Dobrota, prijaznost se vedno po plača,
zato že obilno nazaj se ti vrača.
"Ob letu prelomnem vsak zase se vpraša,
kaj Abraham zdaj mu v bodočnost prinaša.
Mu to, kar ima, še naprej bo ostalo
in česa v prihodnosti mu bo premalo?
Če zdajle postavil bi se pred zrcalo,
Dolenjca visokega bi pokazalo,
ki rajši kot ogenj gasil bi si žejo,
in rad kakšno ""srno"" si vzel pod odejo."
Do včeraj še rosno mlada dama,
a danes že v družbi Abrahama!
Vso svojo lepoto teh zrelih let
doživljala znova boš spet in spet.
Naj vedno bogato bo tvoje življenje
in prav nič boleče tvoje zorenje.
Sreča naj sije ti v krogu družine,
a tvoje ugodje nikdar naj ne mine.
Naj sivi ta mož podeli ti polet,
saj čaka že novih te petdeset let!
Če pogledaš se v zrcalo
Da spet je leto naokrog,
sporoča ti vseh bližnjih krog.
A z njimi ne praznuješ sam ?
tu s tabo je še Abraham.
Če pogledaš se v zrcalo,
gub ne bo ti pokazalo.
Še napet je tvoj podbradek,
trebuh še je plosk in gladek.
Še zmeraj krvotok je zdrav,
noben tvoj zob še ni majav.
V laseh pa se ti lesketa
bogastvo pravo iz srebra.
A v tvojem žepu šelesti
nešteto sličic s Cankarji.
Lahkoten še je tvoj korak,
prijetno še dotik mehak.
Privlačiš ženski še pogled,
čeprav zdaj v zakon si ujet.
Na kratko ? še si korenjak,
glej, da naprej ostaneš tak!
življenje naj se ti smehlja,
od sebe le najboljše da,
da čez leto ogledalo
lik enak bo pokazalo!
Ko te nežno Abraham poboža,
si še vedno kot cvetoča roža.
Tvoje lice še lepoto kaže,
tehtnica pa često rada laže.
Kaj če se v laseh blešči sivina ?
to prežene spet srca vedrina.
Često moški se pogled ustavi
na še greha vredni ti postavi.
Tudi, če na vrata trka mena,
si šele zdaj polnokrvna žena.
Leta naj preveč te ne skrbijo ?
ni ljubezen rekla še adijo!
Naj ti Abraham prinese srečo,
ti pa jo zajemi z žlico večjo.
Vsak dan z mirom, s smehom si postrezi,
svoji sreči, zdravju v roke sezi!