Kar osemstoštirideset mesecev je že,
odkar življenje v zibko vas položilo je.
Mnogo srečnih, mirnih let bo še minilo,
mnogo še želja se vam bo izpolnilo.
Imeli ste srce veliko in ljubeče,
a dostikrat prišlo je vanj premalo sreče.
Osma desetica se za vas pričenja –
z njo pa še veliko srečnega življenja.
Naj vsako jutro novo upanje vam daje,
preživljajte vsak dan v vedrini in smehljaje!
Jekleno zdravje ves čas naj se vas drži,
naj le zadovoljstvo vam sije iz oči!
Trideset poletij vam manjka do stotice,
trideset pomladi vam pojejo še ptice,
trideset jeseni še sonce greje vas,
zim še trideset najmanj vam odmeri čas.
Za vas sosedje(sorodniki, otroci) le še prošnjo naj dodamo,
ker spoštujemo vas in radi vas imamo:
Ostanite naprej še blagi in ljubeči,
na široko spet srce odprite sreči!