Tesnoba

SovicaOka, super, da si končno zbrala pogum in šla in še toliko bolj, da si zadovoljna. Upam, da se čim prej rešiš težav.

Ali ima katera kak predlog, kako prepričati osebo, za katero sumiš, da ima določene psihične težave, da gre k psihiatru/psihoterapevtu?

Nočem pisati preveč konkretno, ker ne gre zame oz. moje težave in vem, da tej osebi ne bi bilo všeč, da sploh kje to sprašujem, ampak sem že malo izgubljena. Tako na splošno se pri tej osebi že nekaj časa pojavljajo različni simptomi - predvsem od ene dost stresne situacije v življenju. Kar naprej občutek, da je bolna, pritisk in pokanje v ušesih, bolečine v glavi, občutek zamašenih sinusov (slikanje in krvni izvidi niso pokazali nobenega vnetja), strah "da ji bo nekaj počilo v glavi", zaradi katerega občasno ne more zaspati, napadi "panike" - pravi, da čuti, da ji naraste adrenalin, ne more se skoncentrirati, v zadnjem času čisto, kot bi ena stran telesa postala "lahka", mravljinčenje ... Meni se zdi, da se to slabša zaradi stresa oz. stresnih situacij, čeprav ta oseba to zanika, češ da se ne obremenjuje več z ničemer.

Kar koli predlagam/poskušam svetovati, zavrne. Pravi, da se zaveda, da je marsikaj lahko psihičnega izvora, ampak je vseeno prepričana, da pri njej ne gre za to. Sem že nekajkrat omenila svetovanje, pa dobim odziv v stilu "kaj mi bo to pomagalo", dodaten udarec tem mojim prizadevanjem (vsaj z mojega vidika) je bil nedavni odziv sorodnika od te osebe, da so bili vsi psihologi, s katerimi je imel opravka, "kr neki/brezvezni". Jaz pa sem zdajle malo brskala in se mi vsi tile simptomi (po moji laični presoji!) zdijo najbolj podobni kakšni anksiozni motnji.

A bi bilo hudo neprimerno, če bi šla sama do zdravnice od te osebe in ji povedala svoje mnenje o vsem tem (oseba mi je zelo blizu, nisva pa prav v sorodu)?

Sydelle, žal je tako, da ljudem lahko pomagaš le, če to sami želijo. Lahko so zelo nujno potrebni pomoči, pa če je nočejo sprejeti in so 'najbolj pametni', jim ne moreš pomagati.

Lahko sicer greš do zdravnika te osebe, ampak verjetno bo bolje, da ga prosiš, naj tej osebi ne pove, da si bila tam, da ne bo kake 'štale' po domače rečeno. In poveš, da si prišla, ker si resno v skrbeh.

Sicer pa gre IMHO za tipičen primer zakrivanja oči pred dejstvi oz. odrivanja problemov, pretvarjanja, da jih ni, ker če nečesa ne vidimo, potem (nekateri mislijo, da) kar ne obstaja, a ne. Žal ne gre tako in posledica bo verjetno še nekaj časa trajajoče odrivanje, hkrati kopičenje vsega in nato kak hujši izbruh (napadi panike, hujša depresija ali anksioznost ali kombinacija ipd.), ko bo ta oseba - upajmo - dovolj resno vzela vse skupaj, da bo vsaj takrat poiskala pomoč.

Poročaj, kako je bilo, če boš šla.

Hvala za odgovor, Tanja

No, ta oseba je šla danes med takim 'napadom panike' k zdravnici, ki ji je po pregledu dala tri tablete Helexa - če bi se ji še kdaj ponovilo od stresa. Meni se samo ne zdi prav, da ji ni niti omenika kakšnega svetovanja/terapije. Sicer je ta zdravnica zelo v redu, tako da "sumim", da je razlog tudi v tem, da je ta oseba rekla, da ima težave zadnje 4 mesece (v bistvu se je takrat prestavila k tej novi zdravnici), v resnici pa se vlečejo že dobro leto in pol

Zaenkrat bom še poskusila s prijaznim nagovarjanjem ... sem že rekla, da v kolikor bo ta tableta pomagala, je razlog očitno psihični in ga je potrebno odpravit, da se ne bo več ponavljajo. Ker samo tablete pa IMHO (predvsem po prebranem na PL-ju) ne bodo rešile tega :/

Helex je pomirjevalo, ki ga zdravniki zelo neradi pripisujejo, ker povzroča odvisnost. Tako da bo mogoče dobila kakšno škatlico, več ne, brez AD ali drugih ustreznih zdravil. In če se bodo napadi ponavljali, bo oseba morala narediti kaj več. V najboljšem primeru poiskati ustrezno pomoč pri psihoterapevtu.

Obema želim vse dobro.

Na žalost ima Tanja prav. Če se oseba sama ne želi pozdraviti/sprejeti pomoči jo v to ne moreš prisiliti. Jaz poznam dekle ki ima zelo hudo kompulzivno motnjo + anksioznost zaradi katere v družbi ne funkcionira kot normalna oseba in ko sem ji omenila da bi jih psihater/psiholog lahko pomagal da bi se rešila teh težav mi je rekla da ne da imam njena mama isto kot ona in da se ona tudi ne zdravi. Da crkneš.

KM hvala tudi tebi Drugače pa sem zgoraj napisala malo nejasno - šlo je dejansko za tri tablete, ne niti za eno škatlico.

Vem, da prisiliti ne moreš nikogar, samo mislim, da zato še ni treba takoj dvigniti rok. Za eno sorodnico vem, da je imela z eno psihologinjo (ne vem, ali je terapevtka) dobre izkušnje, tako da bom morda vprašala za kontakt, drugače je pa tudi na forumu v drugih temah dosti informacij. Upam samo, da uspem počasi prepričati vsaj za en prvi pogovor