'Stranski učinki' nosečnosti in poroda

Jaz verjamem vsem zgodbam, žal je v mojem repertoarju več slabih ampak veliko krat zaradi osebja, ne toliko same izkušnje/poroda.

Konkretno glede posameznih grozljivih zadev, ki ste jih naštele pa sem bolj brala, nobena prijateljica mi ni potarnala o čem hujšem razen o bolečih ali grdo zašitih šivih, kakšnih prehodnih težavah pa jih kar fejst izprašam po porodih.

evo, lahko samo ploskam . karmen, res si super povedala oz. sem sama želela napisati nekaj podobnega, pa si ti lepše povedala. mislim, da je z otrokom bolje počakati toliko časa, dokler si ga ne želiš do te mere, da o vsem, kar lahko nosečnost/porod prinese s sabo, ne razmišljaš oz. si ne rečeš, da ti je imeti otroka pomembneje od vseh hipotetičnih zapletov, ki se lahko zgodijo. resnično tako mislim (in čisto nič pokroviteljsko, le iskreno). potem tudi otroka pričakaš in dočakaš z nekim veselim pričakovanjem in ga sprejmeš tako, kot si zasluži biti sprejet. kajti ne glede na vse, kar se lahko zaplete, otrok nikoli ni kriv za to; ne za strije ne za hemeroide ne za neprespane noči. otrok je pač otrok s svojimi potrebami in konec koncev se ni sam odločil, da se bo spočel in prišel na svet. zase vem, da če bi me bilo zelo zelo strah nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, se za otroka (še) ne bi odločila toliko časa, dokler ne bi veselje in želja prevladala nad skrbmi (vsaj v večji meri - vsako žensko je strah, gotovo, ampak najbrž le do določene mere).
v kolikor bi se mi zdelo, da bo materinstvo zame preveč naporno, da obstajajo prevelika zdr. tveganja, estetske posledice na mojem telesu, posledice na mojem načinu življenja, ..., se za otroka ne bi odločila. konec koncev otrok niti slučajno ni pogoj za srečno in izpolnjeno življenje, še sploh, če je ženska popolnoma srečna in se čuti izpolnjeno brez njega (ali morda še bolj).
samo MHO oz. moje razmišljanje o tej temi, o kateri se tukaj pogovarjamo, čeprav morda nima neposredne povezave z naslovom.
:)

Tea, jaz pa imam prav drugačen vtis- da se relevantne zdijo samo lepe zgodbe, o nosečnostih, ki so sanjske, herojskih mamicah, ki so rodile v eni uri brez vsakega stoka, in otrocih, ki že prvo noč celo prespijo... Zato se mi zdi prav, da se pove oboje, dobro in slabo. Ne samo dobro in ne samo slabo. Tudi glede možnih težav, ki se lahko zgodijo, tudi z otrokom.
Ampak to je pač samo moje mnenje.

Ni rečeno, da napadejo prav vsi stranski učinki isto osebo, zdaj so videti prav grozljivo koncentrirani (in kar se tiče npr. mojih pridobljenih kil, bi se jih kakšna bolj disciplinirana ženska  hitro znebila).
Jaz sem se med nosečnostjo bolj bala poroda, o "stranskih učinkih" nisem razmišljala. Zato sem si prebrala vse gradivo o porodu, ki sem ga lahko dobila: najprej tiste prijazne, komercialne knjigice "Nosečnost in porod", "Mati in otrok", zbirko barvnih UZ posnetkov otrok po mesecih, revije Mami, Moj malček itn. Ko je bilo to vse predelano, pa sem v knjižnici izbrskala Pajntarjev strokovni priročnik o vodenju poroda, kjer sem še zlasti natančno prebrala na koncu vsakega poglavja spisek zapletov, do katerih lahko pride med porodom (namenjeni so bili temu, da bi se porodničarji  izognili takšnim napakam). Seveda sem se našla prav v vsaki od teh napak. Površno sem preletela le poglavji o CR in preeklampsiji, ker sem si mislila, da sta to dve stvari  z lune in da se me nič ne tičeta (medtem ko so mi bile razne deformacije ob kleščnem porodu pisane na kožo!). No, in seveda se mi je iz vse debele knjige zgodilo zgolj to, kar sem preskočila.

Se tudi jaz zelo strinjam, v bistvu jaz osebno "čakam" ravno na tako željo, ko je vse ostalo nepomembno oz. vzameš samoumevno v zakup in nimaš 1001 izgovor zakaj ne bi imel otroka (pri tem imam v mislih ne samo posledice, ampak na splošno vse s tem povezano, vključno s časom in sredstvi zase). Edino kar bi pri "v zakup" poudarila je, da res nobeni porodnici ni potrebno da čuti posledice morebitne slabe volje in šlamparije medicinskega osebja, ravno zato ker se kot posledica poroda navaja tudi s tem povezane stvari, kar pa v bistvu niso posledice poroda ampak samo posledice našega sistema a obenem tudi faktor "strahu" pred porodom, kot sem zasledila pri nekaj znankah/prijateljicah ki so rodile. Vsaj dve v drugo mommy to be sta mi rekli da ju ni strah poroda ampak samega dogajanja v porodnišnici.

Hehe spet sem zašla v to sfero, ampak mene če sedaj razmišljam o nosečnosti res to najbolj skrbi - ker se mi ne zdi ena taka stvar, s katero se sprijazniš da je pač nimaš pod kontrolo kot so hemoroidi ali povečana stopala, to dejansko res lahko vzameš "v zakup" in kot stranski učinek nečesa lepega in pomembnega, ampak nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da bi se jemalo v zakup tudi t.i. posledice kot so grdi in slabo zašiti šivi, odlaganje carskega reza za več ur, raztrganine, ipd čemur bi se dalo izogniti. Morda je to OT, ampak jaz te stvari ne smatram kot posledice poroda/materinstva, ampak se pa vseeno tu navajajo - nič narobe s tem jasno, ampak se mi zdi res zaskrbljujoče, da ob misli na porod/materinstvo nimam strahu pred hemoroidi, bolečinami in povešenimi joški, ampak pred porodnišnico

Še enkrat bi vas pohvalila ker ste tako iskrene

Jaz sem si otroka želela in sem bila pripravljena, kolikor pač sem lahko, nisem pa bila pripravljena na vse kar je prišlo s tem, ravno na podlagi tega, kar je samsara napisala.
Težko je razložit občutke, ko smo se na sprehodu srečali z 'moževim' sodelavcem in ženo in je po nekaj standardnih vprašanjih, ki si jih izmenjaš, dobila velike oči, ma ne, kar obraz se ji je razsvetlil, ko smo našli skupne točke v - 'problemih', glede naju in otročkov - dejansko je tudi ona mislila, da se s tem ubada samo ona. Meni je to pač jasen pokazatelj, da si v težkih trenutkih še vedno velikokrat sam in  da ob vsej poplavi informacij ne najdeš tistega, kar v ustreznem trenutku potrebuješ, sploh pa pomoč, tolažilno besedo in misel, da nisi sam. Zato menim, da je dobro, da se določene stvari povejo in da ni vse vedno potica, ampak da je lahko tudi dlje časa samo krompir in da s tem ni nič narobe.
Da ni narobe, če si dobiš pomoč v gospodinjstvu (ker je stranski učinek tudi lahko nespanje, zahteven otrok, ipd.), da ni narobe če vzameš EA (ja eni pravijo da so 'mumile' pri porodu znak šibkosti ženske... go figure), da ni narobe če ti otrok ne spi celo noč ne samo en mesec ampak tudi eno leto, da se zavedaš, da lahko pride na tvojem telesu do posledic (ni pa nujno!)...
Pa mogoče navkljub drugačnim vtisom, nimam želje po egotripanju s tem, da povem svoje (slabe) izkušnje, si ga lahko filam kje drugje... A ne bi bilo bolj fino, če bi vse napisale samo pozitivne izkušnje in 'stranske' učinke? 

No, pri meni so največja groza pigmentna znamenja na obrazu.
Pa pri prvem otroku sem dežurala s flaško na dve uri dan in noč celih 8 mesecev.  Če je ni dobil tisto sekundo, ko je zacmevhal, se je tako razburil, da se je bil v stanju dret tudi po dve uri.
Rezultat tega je bil: uničena mami, svinjak po stanovanju, prehrana na hojladri...


Pri drugem otroku, so mi teden pred porodom nastali hemeroidi. ampak mi ne nagajajo preveč.

Najbolj me vsake toliko boli in peče brazgotina šivov. So me pri Nejcu kar pošteno prerezali in ta zadeva se še po trinajstih letih vname.

Od obeh nosečnosti mi je ostal povešen trebuh, mu pravim ovela sliva , ampak na tega sem se pa letos spravila in ga imam namen stanjšat.

Meni je bilo med nosečnostjo najhuje to da sem zbolela za diabetesom in na podlagi tega sem imela zelo strogo dieto in kontrole v diabetološki ambulanti.
Glede samega poroda nimam nobenih težav, rezali me niso, šivana nisem bila. So pa ostale krčne žile kljub nošenju posebnih nogavic in tudi prsi niso več enake, posledično zaradi dojenja, ni pa tako zelo grozno.
Bolj nadležno je nespanje ponoči in zbujanje, skratka pomanjkanje spanca.

To pa ni kaj zameriti, to je čista resnica. Dejstvo je da mlajše ženske pridejo "bolje skozi" je čisto preprosto, mlado telo se hitreje celi, regenerira, koža se hitreje obnavlja in je boljše "kvalitete" ipd.

No jaz še dojim, bomo videli kako bo. Zdaj so res ogromne.

Se strinjam, veliko mamic tako pravi.

Na portalu med over.net obstaja forum ABC ginekologije in porodništva (znan kot "Pušenjakov forum"). Tam je zbirka skoraj vsega, kar gre lahko narobe. Nekaj se najde tudi na forumu Porod po meri ženske.

Ne da o tem ne želim govoriti. Napisala sem vse kar vem, več ne morem, ker ni štofa. Jaz samo pravim, da ne razumem teme, ker na vse dejavnike ne moreš vplivat in ne vidim smisla v sekiranciji dolgih devet mesecev, ko bi se tresla zaradi vseh grozot, ki sploh ni nujno, da bi me doletele. Lahko da nekoga doleti vse, nekoga nič. V končni fazi lahko porodnica tudi umre.
Samo to pravim, da ne moreš na vse vplivati in da se moraš kljub odlični pripravi in odlični informiranosti včasih  prepustiti in zaupati. Ampak to je že stvar filozofije in posameznikovega pogleda na svet in nima s spiskom nikakršne zveze, zato sem verjetno že odbluzila v svojem pisanju in gre ta zadnji del zaradi mene lahko tudi ven