Evo me nazaj, safe and sound.

Sicer sem doma že nekaj dni, samo sem si šele zdajle vzela malo več časa, da vam napišem kako je bilo.
Ja nič, v četrtek zjutraj smo poleteli iz ljubljanskega Brnika v Pariz. Moram reči, da je bil vzlet grozen, res kar slabo mi je bilo, najhujše mi je bilo v trenutku, ko se avion odlepi iz tal....ufff, zmeraj mislim, da ga ne bo mogel poravnat ali pa kaj...ker se kao največ nesreč zgodi med vzletom in pristankom.
No, kaj kmalu smo bili na oblaki in sooončeeek, no to mi je bilo tako lepo, da sem malo pozabila na strah...na letalu je bil tudi stevard, ki sem ga kaj kmalu začela malo moriti s svojimi vprašanji. No, in ga vprašam ali so že kdaj imeli res kakšen incident. Njaprej se je malo izmotoval, no potem je pa rekel, da ja samo enkrat, so leteli iz Irske v Italijo in je odpovedal motor. Slišal se je pok, večina potnikov pa sploh ni vedela zakaj gre. Je rekel, d aje bila malo panika, samo so pristali z enim motorjem. Saj baje itak lahko pristane oz. leti z enim, verjetno je bila panika bolj to, da se to zelo redko dogaja.
Drugače je bil let super, re snimam kaj reči čez pilota, vreme, vse je bilo super.
Za nazaj je bila pa malo druga zgodba. Smo leteli v petel zvečer, ob 21h naj bi poleteli iz Pariza. Takoj smo bili obveščeni, da ima letalo 3 urno zamudo. Ufff, groza...
No ob polnoči je končno prišel, takoj smo se vkrcali in gremo v Ljubljano. že takoj je pilot povdal, da so ta dan izjemno slabe vremenske razmere poo vsej Evropi in povsod prihaja do večjih zamud. Me je kar malo stisnilo pri srcu... Moram rečt, da me je bilo bolj strah kot za tja, prvič, ker sem 3 ure več razmišljala, kaj vse gre narobe, zakaj ima zamudo + ponoči mi ni ravno fajn letet. Med letom je bilo res malo turbulence, ampak čez dobro uro in pol smo pristali srečno na Brniku.
Tako. Moram pa reči, če bi šla zdajle takoj še enkrat, me ne bi bilo tako strah. Ker bom pa šla na pot verjetno šele čez par mesecv spet, bo to vse pozabljeno and here we go again.
