Tvoja babica je pa pogumna.
Sem štopala še v srednji šoli, ko smo šli na žur, sedaj ne več, me je preveč strah. Sicer imam izpit in s prevozom ni problema. Poberem pa samo tistega, ki ga poznam. Do sedaj sem tako ustavila samo dvema.
Jaz sem štopala 7 let ( celo srednjo šolo in tri leta na faksu). Nikoli se ni nič zgodilo , spoznala sem kup priajznih ljudi ( enkrat sem celo dobila službo preko ene gospe, ki me je peljala
). Za vsak slučaj pa sem imela vedno s sabo solzilec.
Sedaj, ko sem imam avto, pa vedno pobiram štoparje, ker vem, da ni prijetno stati ob cesti z dvignjenim palcem, v snegu, dežju mrazu,...
jz tut zj štopam. hmal bo eno leto od kar sem začela. do tega tedna sem štopala vsako jutro ob 6h za v šolo(zj na srečo, sem dobila prevoz zjutrej), pa zj še zmer štopam iz šole.
se mi zdi da je tale avtobus ful predrag, pa mojo linijo še dost redko gre. razen zjutraj jih nekaj pelje, pa popolne(umes ful malo). med vikendi pa gresta 2 avtobusa na dan
.
do sedaj se mi še ni nič takega zgodilo(trkam na les), edino mogoče parkrat sm se pelala že zlo "adrenalinsko" ko nism bla sigurna če se bo npr. prehitevanje izšlo.
mi je pa res fajn, k včasih kdo ustavi, k ful ne pozna doline itd. pol se pa greš mal vodiča. pa dost folka tko spoznaš..
, na srečo sva jo dobro odnesli.
Štopam če ni druge variante in to zelo rada, ker tako spoznaš ogromno ljudi, zanimivo je in poceni. Še bom štopala.
Avta pa nimam, ko ga bom imela, bom sigurno pobirala štoparje.
Preštopala sem skor vso Evropo... relacijo Lj.-Novo mesto sem preštopala ene milijonkrat... največ zato, ker tako najhitreje in najceneje prideš kamor češ....
Štoparje pobiram. Pogledam, če jih je več imajo vedno prednost moški, ker sem jih tisočkrat viddela čakat in čakat ...je pršla ženska(ni važno kako je zgledala) je čakala par minutk(z mano na čelu)...in hop...pa je že bla v avtu...fantje so pa čakali in čakali..... Mal je problem, če jih več štopa na enem mestu... če sem sama v avtu, nikoli ne vzamem več kot enega štoparja...
...ko poberem štoparja pospravim svojo torbico tako, da ni niti slučajno v bližini rok štoparja....
..zgodilo se mi je že, da sem pobrala štoparja, ki je tako smrdel(po potu), da nisem mogla dihat.... povedala sem mu, da mi smrdi in ustavila na prvem odseku.....
...zgodilo se mi je še marsikaj ko sm jaz štopala... a nikoli z nikomer nisem imela težav....
...dogodivščina je bila, ko sem neko poletje štopala proti Nizozemski in mi je ustavu slovenski šofer šleperja.... povabu me je, če grem z njim v London...pa sem se mu zahvalila, povedala da me čaka prjatu in ga prosila, da me pokliče, ko bo šel naslednjič .... in me je.... še danes sva velika prijatelja...
...lepe stvari se ti lahko zgodijo na štopanju.... a moraš bit zelo previden.
. čeprav voznik je bil faca. Na koncu naju je še vprašal zakaj sva tako prestrašene . Jaz sem imela v glavi samo čudne scenarije .
