Spoznavanje prek spleta

Prej sem brala temo, kje ste se spoznali in videla, da se vas je kar nekaj spoznalo prek interneta.
Zdaj me zanima, če ima katera tudi slabe izkušnje glede tega? Mogoče je najbolje, če napišem kaj več o svojih izkušnjah...
Torej, prek neta sem spoznala cca 10 ljudi, fantov, v obdobju okoli 5 let (oz. v starosti med 18. in 23. letom). Najprej sem ljudi spoznavala samo prek IRCa, nato pa mi to ni bilo več zanimivo in sem šla na druge klepetalnice kot sta ona-on in frendi in flirt. Seveda sem par besed spregovorila z ogromno ljudmi in je res, da z nekaterimi komunikacija sploh ne steče... oz. po mojih izkušnjah kar z večino Ampak potem so tukaj svetle izjeme, s katerimi sem se zaštekala že takoj na začetku. Ponavadi smo začeli razpravljat o neki čist x zadevi... in tako je potem šlo dalje- dolgi pogovori tja do jutra na IRCu ali pa sedaj po novem na MSNju... In vedno je bilo zelo presenetljivo, da smo imeli res tako zelo enake poglede na stvari v življenju kot da bi bili dvojčki Pa tudi šlo je za karakterno meni zelo všeč osebke, zelo iskrene in vse... včasih sploh nisem mogla verjet, da takšni še obstajajo. Z večino smo si izmenjali slike in očitno je bila prisotna obojestranska simpatičnost.
In tako sem se z njimi pogovarjala ponavadi več kot 1 mesec, ker nisem želela kar butnit na blind date s popolnim neznancem in sem res hotela preverit, če se ne pretvarja, da je kdo drug. In priznam, da sem se v tem času kar malce zagledala v marsikoga
Potem pa je nekoč sledilo TISTO- 1. srečanje ali blilnd date kot to imenujem... In tam je sledil moj SHOCK!!! Pa ne, da bi prišli tja čisto drugi osebki, pač pa... še sama ne vem. V tistem trenutku je bilo vsega lepega konec. Prvo kot prvo so se mi zdeli ful drugačni od tega kar sem videla na sliki. Tako sem že po prvih nekaj srečanjih spoznala, da očitno jaz ne znam obraza s slike si predstavljat v živo in da naj pričakujem, da bodo vsi totalno drugačni in da potem utvara s slike tudi ni toliko vredna. OK.
Drugo je bilo njihovo gibanje, ki mi je šlo na živce... Gre le za določene gibe, ki jih človek dela nezavedno in mi niso všeč pri nekaterih ljudeh. Tega pa seveda prej sploh nisem mogla videti.
Potem en primerek je bil takšen, ki mi je vsak stavek, ki sem ga izrekla, zabil totalno. Tako sem na koncu bila tiho, on pa se je pritoževal, kako tihe smo VSE ženske  Pa tudi pri drugih primerkih je vedno nastal nek komunikacijski problem, ki je poskrbel za to, da sem potem imela samogovre, ali pa sem bila preprosto tiho in sem čakala, da bo konec.
Najhuj kar se mi je pa nardilo, je bilo to, da ko sem nekoč enega prvič videla v živo, sem se fullllll zatrapala vanj. Prvič sem verjela v ljubezen na 1. pogled... ampak.... Čez 3 dni sva se spet videla in takrat je kar vse dol padlo , naenkrat nisem bila čist nič več zatrapana... Tega dogodka si še zdaj ne znam pojasnit
Ja, pa tudi to se mi zdi, da ker smo tolk govorili eden z drugim prej na chatih, je šlo za neko obojestransko simpatijo in potem v realnosti so bila velika pričakovanja, da se bo to nadaljevalo oz. stopnjevalo... Zato sem velikokrat bila zelo razočarana In po mojem razočaranje ni bilo le na moji strani.... Samo tega točno ne vem, ker nisem z nobenim od poznanstev več v kontaktu.
Tko da sedaj, ko nazaj premišljujem, mi ni prav jasno... Ko berem zgodbice, kako ste se nekateri našli na tak način, meni se zdi to totalno nemogoče.
Mogoče pa ljudje kot jaz sploh nismo primerni za takšen način spoznavanja... Samo najslabš je to, ker vsaj v mojem primeru, imam zelo malo možnosti spoznavat fante kje drugje
Zdej me zanimajo predvsem vaše izkušnje- so res vse pozitivne in sem jaz osamljen primerek??

Evo, pa se oglaša ena, ki ima dobro izkušnjo. Jaz sem mojega spoznala preko IRC-a in sva že skoraj 4 leta skupaj. Je pa bilo pri nama tako, da sva se čisto slučajno po parih pogovorih zmenila za sprehod (sva stanovala 3 min hoje narazen). Noben ni nič pričakoval od drugega in od takrat sva praktično nerazdružljiva.

Hmm zanimivo  Jaz nimam takih slabih izkušenj...v glavnem če sem že pristala na to da sem se s kom dobila je bilo vedno cool, ampak si nikoli nisem delala pričakovanj in vedno imela v mislih da je slika slika. 1X sem se fejst zatrapala v drugih primerih pa smo prijatelji, ali še naprej komuniciramo prek teh medijev, ali se kdaj slišimo ipd.

Mislim da se je pomembno zavedati da je to samo orodje, ki nas lahko zbliža z nekom ki je bolj oddaljen, vedno je bolje biti brez pričakovanj in ne se preveč zanašati na slike (skoznje se namreč ne prenaša nobena kemija). Dobiš pa se šele takrat ko si nekako prepričan da si to res želiš in vedno v prijateljskem smislu (ne blind date, ampak dejva se vidit, pa v živo kako rečt, BREZ PRIČAKOVANJ), saj če je pol taprava obojestranska kemija se hitro sporazumeš.

Velikokrat se nisem dobila ker so me utesnjevala "pričakovanja" te osebe, mislim da je to bila pravilna odločitev - nek filter koga spoznati in koga ne.

midva z lubijem sva se spoznala na ircu! najprej sva ircala kot nora, ker takrat nisem se imela adsl-a si lahko predstavljate kaksen račun je prišel domov.
po nekako 3 mesecih sva se prvic dobila v živo. od takrat naprej pa se videvava skoraj vsak dan. skupaj pa sva bila šele po enem letu. sedaj sva skupaj 2 leti in pol

Midva z mojim sva se prav tako spoznala prek neta in sva skupaj že skoraj 5 let. Sva najprej zelo dolgo samo prijateljevala, a z ogromno kemije. Kakšne pol leta sva zdržala na prijateljski ravni

Družinska prijateljica je prav tako spoznala svojega sedanjega partnerja prek nekega slovenskega portala in sta si dobesedno usojena

Mislim, da smo nekje že govorili o tem...
...sicer pa... midva sva se tudi na ircu spoznala. Bežno sva se poznala iz šolskih hodnikov, ampak sva tudi po srečanju našla skupne točke in to je bilo to. Skupaj sva že 5.leto

Jaz imam občutek da si ti zelo želiš spoznat idealnega in vsak je potencialni princ na belem konju. In seveda so pol pričakovanja razočarana. Sama nisem imela slabih izkušenj, res pa je da nisem iskala ljubezen. Se je pa zgodilo da je ljubezen našla mene. In kmalu bo 6 let, in od tega je skoraj leto in pol ki živiva skupaj. Priznam pa da sem imela srečo.

Hvala za delitev vaših izkušenj na tem področju. Opažam, da nisem edina, ki iz tega spoznavanja ni potegnila kaj preveč pozitivnega Edino toliko me je izučilo, da sem nehala sedaj na takšen način spoznavat neznance.

Mayci-> k si me vprašala, zakaj nimam možnosti drugače... Jih imam, ampak velik manj kot večina, ker po eni strani mi fax zasede veliko časa, ker se moram kar dost učit. Po drugi strani pa nisem tist tip človeka, ki bi žurala naokoli in tako spoznavala. Tukaj, kjer živim, pa je praktično itak nemogoče koga najdit, ker živimo čist na samotnem, tko da v bližini ne poznam skoraj nobenega človeka za kakršnokoli druženje.
Samo že bo, se niti ne sekiram- upanje umre zadnje

tudi jaz imam kar nekaj prijetnih izkušenj, kot tudi manj prijetnih.
sicer se v mojem primeru ne gre za tipa, ampak za prijateljico.
vem, da sve se spoznali na nekem kanalu, ampak njej je že na začetku zafrkaval net, pa mi je dala telefonsko in sve se dobili...in od tistega trenutka naprej sve postali zelo vredu kolegici.saj preko neta (kolikor sve se uspeli menit) je bila ok za pogovor, ampak se je v mojem primeru pokazalo, da je v živo dosti boljše. zanimivo je, da lahko človeka, ki ti sedaj v življenju ogromno pomeni, spoznaš preko neta.