Mi je ful fino, da kar nekaj punc deli dobre izkušnje glede spoznavanja dečkov s spleta

Tudi sama jo imam, ampak malce drugačno (vaše mnenje je seveda dobrodošlo, vem pa, da je ogromno ljudi, ki o tem ne mislijo nič dobrega

).
Mojega dragega sam spoznala v spletni igri World of Warcraft. Ker je bil tako prijazen in prav nič zatežen, sem najprej celo mislila, da je ženskega spola

hihi (no, kasneje se je izkazalo, da je taprav "mačkon", čist nč poženščen ^^).
Izmenjala sva si MSN naslova in se pol leta non-stop pogovarjala (z njegove strani pecanje, z moje nič, ker sem bila takrat vezana). Po pol leta, ko sem ugotovila, da sem totalno in brezpogojno zacopana v človeka, od katerga sem poznala samo glas in vidla nekej slik, sem se pogovorila s tedanjim partnerjem in sva se sporazumno razšla (tud njemu so misli uhajale drugam).
Moj "prince charming" je anglež in tako me je za teden dni povabil k sebi, da vidiva, pri čem sva. Sledil je fantastičen teden poln vsega, kar si lahko sploh zamišljate in heart-breaking ločitev, ko sem morala domov.
Zdaj se že leto in pol videvava na vsake 2 meseca (oba dopust hihi), slišiva vsak dan, webcam laufa, model odplačuje še zadnje kredite, preden se lahko preseli k meni v mansardo nad štukom, kjer živijo moji starši, on obožuje Slovenijo, našo hrano, kulturo, njegova familja je fantastična, plani za prihodnost so ratal uresničljivi in se jih blazno veselim, ker imava iste želje glede vzrejanja muc oz. kakega mačjega centra....
Zdaj je čas za cinike (dejte si duška, sej vem, kako neverjetno se vse skupaj sliši), ampak drage moje, z velik truda in ljubezni in zaupanja so tudi take ovire premostljive

.
Tiste, ki pa so v srečni zvezi z dragim, ki so ga spoznale prek spleta, pa tako ali tako veste, da kar je meant to be, je pač meant to be
