Bom pa jaz povedala še svojo izkušnjo z vnetjem slepiča.
Bilo je februarja letos, ko sem prišla v petek iz službe mi je postalo slabo v želodcu. Čez par ur je slabost popustila, pričele pa so se bolečine v žlički. Te so se stopnjevale in ob osmih zvečer sem odšla k dežurnemu zdravniku. Tam so mi dali injekcijo proti bolečini, ki pa ni prijela in poslali so me naprej v bolnico. V bolnici pri internistu so mi vzeli kri in niso ničesar našli. Dobila sem infuzijo z analginom, ki je proti bolečinam, in bolečina je končno popustila. Dali so mi še dve tabletki analgina in ob pol dveh zjutraj poslali domov. V soboto zjutraj so se bolečine spet vrnile, toda tokrat nižje pomaknjene bolj levo in bolj zadaj pri ledvicah. Bolečine še niso bile tako močne in sem pač domnevala, da me bolijo mišice ali kaj takega od vsega naprezanja v petek. Proti večeru so bolečine bile že močnejše in noč sem komaj preživela. Zjutraj v nedeljo sem spet odšla k dežurnemu. Ta mi je pregledal urin in postavil diagnozo vnetje urina. Dal mi je primotren, medicinski tehnih pa je rekel, da bodo prijele zelo hitro ter da me zvečer ne bi smelo več boleti. Do večera bolečine še zmeraj niso popustile, komaj sem preživela še eno noč ter v ponedeljek ob enih popoldan odšla k svoji zdravnici. Ta mi je rekla, da bi lahko šlo za vnetje slepiča. Vprašala me je če težko hodim, jaz pa sem se komaj premikala. Potem je bila še bolj prepričana, rekla medicinski sestri naj mi zmeri temperaturno razliko, ki je še bolj očitno kazala na vnetje slepiča. Rekla je, da ne bo delala nobenih preiskav in me takoj z rešilcem poslala v bolnico k kirurgu. Kirurg me je samo potipal in je že vedel, da je najverjetneje slepič. Naredili so še ultrazvok, vzeli kri in urin, ter sem ob osmih zvečer že bila operirana. žal je bilo prepozno in slepič je že bil razlit.Imela sem hude komplikacije, prejemala sem dvojne antibiotike preko infuzije. Po prvih mi je bilo slabo in sem na dan dvaktrat bruhala, po drugem pa sem dobila izpuščaje na obrazu. Tako sem dobivla še injekcije proti alergiji in slabosti. Shujšala sem pet kil, kar je pri moji velikosti in teži ogromno.
Kirurga sem vprašala, kdaj se je slepiš razlil. In je rekel, da je zelo težko rečt, ampak da v petek, ko sem praktično bila v bolnici še ni bil razlit, in da se je to moglo zgoditi nekje v soboto zvečer ali nedeljo zjutraj. Rekel pa je tudi, da je bil slepič bolj pomaknjen proti ledvicam in ni imel tipične lege, zato je zdravnik v nedeljo zgrešil diagnozo. Da pa če bi počakala še kakšen dan, vprašanje če bi bila še živa. Torej če bi bili zdravniki malo bolj sposobni, bi se vse skupaj lahko izteklo veliko bolje.
