Jaz se načeloma rekreiram vsak dan, če že ne grem nikamor, vsaj doma potelovadim (sicer nič napornega, le blage vaje, povezane s križem). Razmišljam, kako je možno, da sem kot sicer nešporten tip (načeloma bi raje izbrala sedenje v fotelju z dobro knjigo) pristala pri vsakodnevni rekreaciji, medtem ko sem v mladih letih šla dvakrat na teden na aerobiko in je bilo to po počutju sodeč čisto dovolj. Zdaj bi bilo to odločno premalo, mogoče tudi zato, ker zaradi službe več sedim. Kot študentka sem se vozila s kolesom, ker nisem imela avta, zdaj se vozim s kolesom zato, ker je bolje za moje počutje. (Ok, tudi zato, da ustvarim manj izpušnih plinov in ker sem se uspešno mimetizirala z gorenjskim okoljem.)
Ali ima še katera občutek, da nam leta prinesejo več rekreacije "pod mus"?