Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Psiholog / psihoterapevt

Pojdi na stran 1 , 2 , 3
CantLoveCantHurt
Starost: 33Pridružen: 25. sep 2008Prispevkov: 2109Kraj: MemoriaStatus:Offline
Objavljeno: 21. maj 2011 20:52
Povezava do prispevka
Aha no, če je temu tako pa lahko še enkrat jasno povem, da ti ne vsiljujem zdravil. Ne govorim ti da moraš iti k psihiatru in se zdraviti z zdravili. Kot sem že zgoraj poudarila, mi je popolnoma vseeno kam greš. Mene je zmotil tvoj zaničevalni odnos do psihiatrov in tvoje prepričanje o temu, da psihiatri ne morejo pomagati nikomur ker ljudi samo silijo z tabletami, pogovarjati itd. se pa ne znajo. Upam da zdaj vse jasno. 


Yesterday, upon the stair,I met a man who wasn't there. He wasn't there again today. I wish I wish he'd go away...
0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 21. maj 2011 21:01
Povezava do prispevka
CantLoveCantHurt je napisal/a... tvoje prepričanje o temu, da psihiatri ne morejo pomagati nikomur ker ljudi samo silijo z tabletami, pogovarjati itd. se pa ne znajo.

Nekateri ljudje imajo pač točno take izkušnje. In verjemi, ni jih malo.

Če imaš pa ti dobre izkušnje in dobrega psihiatra, pa je to super in me veseli, da je tako.
A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
CantLoveCantHurt
Starost: 33Pridružen: 25. sep 2008Prispevkov: 2109Kraj: MemoriaStatus:Offline
Objavljeno: 21. maj 2011 21:21
Povezava do prispevka

Saj jaz sem tudi imela slabo izkušnjo z prvim psihiatrom h kateremu sem šla. Ampak me to ni odvrnilo od tega, da bi šla še k komu drugemu. Na srečo si niso vsi enaki.
 

Nazadnje urejal/a CantLoveCantHurt 29. maj 2013 21:22; skupaj popravljeno 1 krat
Yesterday, upon the stair,I met a man who wasn't there. He wasn't there again today. I wish I wish he'd go away...
0
Nazaj na vrh
Tanja873
Starost: n/aPridružen: 23. maj 2011Prispevkov: 2Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 23. maj 2011 19:08
Povezava do prispevka
Odgovor pravzaprav le prvotnemu sporočilu: popolnoma te razumem, le pogumno.
Moja izkušnja je taka, da je pametno poiskati pomoč. Le toliko bi povedala.
0
Nazaj na vrh
kitty13
Starost: n/aPridružen: 18. maj 2006Prispevkov: 530Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 13. jul 2011 11:04
Povezava do prispevka
Mene pa zanima, ali pozna kdo kakšnega dobrega terapevta za pare. Ravno zadnjič mi je prijateljica potožila, da imata s partnerjem težave, ki bi jih rada rešila preden postanejo nepremostljive. Je rekla, da razmišlja o Veroniki Seles, ampak ona menda bolj "obvlada" področje varanja, onadva pa tega problema (HB) nimata.
 
Ima torej kdo kakšen nasvet? Fajn bi blo, da je terapevt nekje na relaciji CE-MB oz. vzhodna Slovenija. Sta se pa pripravljena voziti tudi v Ljubljano, če bi bilo to potrebno.
Iščeta pa teravpevta, ki jima lahko pomaga s konkretnimi nasveti. Morda pa kdo ve, če Seleseva uspešno svetuje tudi na področjih, ki ne zadevajo varanja?
Če ljubezen nosiš nosiš v sebi, potem jo vedno tudi srečaš.
0
Nazaj na vrh
iza
Starost: 122Pridružen: 17. jan 2007Prispevkov: 4988Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 6. sep 2011 11:11
Povezava do prispevka
Citiram v ustrezno temo:

Lorena19 je napisal/aPozdravljeni!

Torej zanima me nasvet psihologa v Ljubljani(plačniško), verjetno prideš hitreje navrsto ter zato, ker nerabiš napotnice. Kaj je razlika med psihlog in psihoterapevt? Kakšne koli izkušnje nato temo, ter kam se obrniti za pomoč?

Hvala




0
Nazaj na vrh
CantLoveCantHurt
Starost: 33Pridružen: 25. sep 2008Prispevkov: 2109Kraj: MemoriaStatus:Offline
Objavljeno: 11. feb 2012 0:24
Povezava do prispevka
Binas je napisal/aJaz bi pa prosila da mi nekdo pove kateri psihoterapevt (ne psihiater) se krije iz zdravstvenega. Jaz vem samo za tiste, ki računajo ure.


Pri splošni zdravnici prosiš za napotnico za psihologa. Seznam vseh psihologov (poiščeš pa seveda tistega ki ima tudi izobrazbo za psihoterapevta (jih ni veliko) z koncesijo: KLIK
Yesterday, upon the stair,I met a man who wasn't there. He wasn't there again today. I wish I wish he'd go away...
0
Nazaj na vrh
moni8
Starost: -14Pridružen: 28. nov 2006Prispevkov: 77Kraj: celjeStatus:Offline
Objavljeno: 11. feb 2012 8:32
Povezava do prispevka
Dragi moji. Nekako čutim potrebo, da še sama pristavim svoj piskrček. Upam, da bom komu vsaj malo pomagala, mogoče ga malo usmerila, itd. Nikakor pa ne želim, da kdo začuti kakršnokoli vsiljevanje mnenj. V vsakem izmed postov se najdem, ker se že 15 let posredno in neposredno vključujem v to stroko, v zdravljenje (dolgo časa sploh nisem vedela, česa točno, ker so vsi okoli mene bili pametni, jaz pa sem bila poskusni zajček malo teh in malo onih).
Moja zgodba je zelooo dolga, na kratko lahko omenim, da me je čakalo kar nekaj preizkušenj, kot otrok sem bila žrtev očeta (beri psihičnega terorista), ki je ob vsaki težavi grozil mami in meni z orožjem na glavi ali pa z nožem in zakolom... No, potem, ko sva z mamo končno odšli, pa sem psihično "pokasirala" vse za nazaj. Da ne naštejem, kaj vse... Lahko samo pripomnim, kako sem jaz začutila svojo psiho in še vedno jo. Hodila sem k psihiatru, ki mi je poleg zdravil (KI SEM JIH SAMA ŽELELA), pomagal tudi s pogovorom. Zdravila še sedaj jemljem in so nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v življenju. Ja, saj vem, da ste nekateri sedaj izbuljili oči, ampak je res. Ob jemanju antidepresivov (ne pa pomirjeval - pazi, to je VELIKA razlika), sem s časoma lahko realno pristopila k reševanju težav. Torej, meni so pomenil antidepresivi kredit na dolgi rok. Zakaj? Zato ker ne rešijo težave, je pa res, da ti pomagajo, da lahko predelaš, kar te muči ali pa da preprosto z napredovanjem dobrega počutja odlašaš z reševanjem težav. Sam pa moraš presodit, za kaj se boš odločil, saj slej ali prej napoči trenutek, ko je prav, da rečeš, zdaj pa sem, kar sem želel postat, in daš to na stran. Tudi mene še čaka ta preizkušnja, ker si želim imeti otroke in se zavedam odgovornosti, da si ne zaslužijo biti del mojih predhodnih travm v obliki uživanja zdravil. Sicer pa sem imela ljudi okoli sebe, ki so mi želeli pomagati, ampak brez učinka. Namreč vse je v nas samih. Ljudje si ne predstavljajo, kaj lahko dela psiha. Nekateri mislijo, da je žalost, ki traja več dni, že zelo huda. Ja, saj je in jo je potrebno tudi vzeti zelo zares, ker iz ignoriranja teh dolgih čustvenih stanj, ko telo opozarja človeka, da mora nekaj spremeniti, človek pa tega ne sliši, se psiha loti reševanja situacije zvito, drugače... Človeka začne izdajati telo. Začne boleti glava, začnejo se šibiti kolena, v trgovini ob nakupovanju začne nenormalno naraščati puls, tišči v prsih, dejansko misliš, da si pred smrtjo, pred srčnim infarktom. In za konec je pri meni zadeva prišla tako daleč, da sem neštetokrat padla v nezavesti, kjerkoli kadarkoli... In potem so zopet bili vsi pametni... Ampak dejstvo je, da ne obstajajo zdravila, ki pozdravijo krizo. Sama sem bila tista, ki sem preprosto rekla, zdaj pa dovolj. Sredi trgovine, ko se je začel napad, nisem zbežala. Soočila sem se s strahom, pa četudi bi se mi ljudje smejali, pa če tudi umrem, sem si mislila... In potem, po petem preizkusu, ko me je hotela psiha prelisičit, sem zmagala.
Bila sem pri večih psihiatrih. Nekateri delajo delo, ker ga morajo, nekateri s srcem... Jaz sem od njih vzela tisto, kar mi je pomagalo. Nekaj stavkov. Sicer pa sem si kupila psa, kar pa je bila zame ogrooomna pridobitev. In edini je, ki mi prisluhne in ne pametuje. Ker včasih ne rabim drugega kot to, da nekdo prisluhne. Prijatelji pa, ehh, nekateri privoščijo, drugi poslušajo, ampak ne slišijo. Se pa najde kdo, tisti biser, ki pa zna priskočit na pomoč s kakšnim nevsiljivim nasvetom, da te razvedri, da ti podari upanje. Ampak na koncu vidiš, da si sam, da se rodiš in umreš sam. Lepo je imeti nekoga, ga imeti rad in da ima on rad tebe, ampak res pomagaš si lahko le sam.

Verjamem, da vam bo uspelo, vsem, ki si to res želite, ki ne želite biti žrtve nepredvidljivih dogodkov v življenju.

To je samo moja zgodba. Nič posebnega, ena izmed mnogih. Upam le, da komu pomagam...
 


0
Nazaj na vrh
Tanja
Starost: n/aPridružen: 14. okt 2003Prispevkov: 45016Kraj: Planet LepoteStatus:Offline
Objavljeno: 6. maj 2012 18:17
Povezava do prispevka
Citiram v ustrezno temo:

ashleyburton je napisal/a
Pozdravljene
 
Sem petnajstletno dekle in odločila sem se, da tukaj napišem svoj problem. Morda ni pravi forum za kaj takega, ampak vseeno. Pred približno dvemi leti se je moje življenje malo spremenilo... Vse mi je začelo iti na živce, iz dneva v dan sem bila zelo slabe volje, nisem marala hoditi ven in se družiti z ljudmi. Z mamo sem se začela zelo slabo razumeti, z očetom pa še slabše. Ker sta starša ločena, že od svojega 3. leta živim samo z mamo, zato se z očetom nisem zelo pogosto videvala, kadar pa sem bila z njim sem bila itak kot vedno slabe volje in sem se zadirala in grdo obnašala do njega, ker mi je šel na živce. Obdobje v 8. razredu je bilo moja največja nočna mora. Vse se je samo še poslabšalo, začela sem si rezati roke. Že od prve ureznine sem se zavedala, da kar delam ni prav, vendar si sama nisem mogla pomagati. Postala sem psihično zelo šibka oseba... Z rezanjem sem po enem letu na srečo prenehala, saj sem se sama v svoji glavi prepričala, da tega nesmem početi. Nevem kako mi je uspelo, vendar sem zelo srečna, da mi je. Bilo mi je zelo težko, vendar sem se premagala, raje sem jokala v kotu ure in ure, dokler nisem prišla k sebi. Vsaka najmanjša stvar me je spravila s tira, nisem se več znala niti posmejati. Začela sem sovražiti vse okoli sebe, ljudi, stvari in samo sebe. Nisem hotela živeti .. Vsak večer preden sem šla spat sem molila, da bi zaspala in se nikoli več zbudila.

Na začetku 9. razreda pa sem se spoprijateljija z nekim fantom, ki mi je zelo pomagal.
Zmano se je pogovarjal ure in ure na dan, lahko sem mu zaupala, vedno je zmano iskal rešitev iz problema, vedno me je probal spraviti v boljšo voljo in me malo nasmejati. Lahko rečem, da mu je uspevalo. Njemu se lahko zahvalim, da se je moje stanje precej izboljšalo. Postajala sem vedno boljše volje, malo bolj pozitivno sem začela gledati na svet. Z mamo sem se začela boljše razumeti. Ampak še vedno sem bila nekako slabe volje. Stanje se je spet poslabšalo ..Izgubila sem voljo do vsega. Nič se mi ne da, spet sem zelo slabe volje, vsak dan razmišljam kako bi si lahko sama pomagala, ampak mi ne uspeva.

Začela sem se malo bolj ukvarjati s športom, vendar me po pravici povedano ne veseli niti malo- nimam volje. Ko pridem iz šole se zaprem v sobo, redko kdaj hodim ven, zdaj sem žalostna tudi brez razloga. Ne znam se hecati in smejati, vse mi je nesmiselno. Probam postati drugačna pa mi ne uspeva .. Tako zelo rada bi se rešila te negativnosti v meni, pa ne vem kaj naj. Pomislila sem, da bi mi morda koristili pogovori s psihologom, ampak nevem kaj naj rečem svoji osebni zdravnici, da bi me napotila tja. Nočem ji nič razlagati, zato me zanima, kaj naj ji rečem da mi bo napisala napotnico za psihologa ? Zanima me tudi, če bi bila zdravnica dolžna povedati mojim staršem, če bi obiskovala psihologa ?

Upam, da mi bo katera od vas znala odgovoriti in upam da ne težim.
 
Lp, Anita

Anita, mislim, da bi bilo nujno se obrniti po kakšno strokovno pomoč, psihologa ali psihoterapevta, kot si že sama napisala - in to čim prej. Svoji zdravnici iskreno povej o vseh tvojih težavah in tudi kaj si počela in jo prosi za napotnico za psihologa - sicer pa mislim, da bi morali imeti šolskega psihologa?
Če ne želiš, da pove staršem, ji tudi to povej. Zakaj pa ne želiš, da bi starši izvedeli? Se bojiš obsojanja, nesprejemanja?

Držim pesti, da čim prej prideš do kakšne strokovne osebe in skupaj najdete rešitev.

P.S. Niti slučajno ne težiš.
A health and beauty freak.
0
Nazaj na vrh
Tikka
Starost: 42Pridružen: 11. maj 2005Prispevkov: 14022Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 7. maj 2012 9:46
Povezava do prispevka
Anita se strinjam s Tanjo, obvezno se obrni na kakšnega strokovnjaka, morda pa bi prišla dodatno v poštev še kakšna alternativna metoda, ampak vseeno kar do uradne stroke, čimprej.

Če si slučajno v LJ lahko greš tudi na 'urgenco' oz. nujno psihiatrično pomoč do 15. ure, ki je na Polikliniki. Tu ti pripada en obisk, ne potrebuješ napotnice, oni te naprej napotijo k psihiatru oz. ustreznemu strokovnjaku. Po 15. uri je še nujna pomoč vsak dan po 15. uri na Centru za mentalno zdravje.




Per Aspera ad Astra
0
Nazaj na vrh
Mariposa07
Starost: 34Pridružen: 30. avg 2006Prispevkov: 246Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 7. maj 2012 10:30
Povezava do prispevka
Izjemen terapevt je p. dr. Christian Gostečnik. Na netu si lahko veliko prebereš o njem.
Je sicer duhovnik, vendar ljudje ki nimajo nič z vero hodijo k njemu in pravijo da je izjemen.

Potrjeno tudi iz lastne izkušnje. 
0
Nazaj na vrh
Binas
Starost: 36Pridružen: 17. nov 2011Prispevkov: 1239Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 16. maj 2012 19:02
Povezava do prispevka
CantLoveCantHurt je napisal/aLink  KLIK.
Napotnico lahko dobiš za psihiatra in psihologa s tem da so čakalne dobe od treh do šest mesecev (tvojo zdravnico lahko prosiš za hitro ali pa celo nujno napotnico - ampak za slednjo moraš imeti upravičene razloge). Lahko si tudi poiščeš psihiatra ali psihologa ki je hkrati tudi psihoterapevt, ampak to ne bo ravno isto že zaradi tega ker nimajo veliko časa in imajo ponavadi zelo veliko pacientov.

K psihoterapevtu greš takrat ko imaš že vse skupaj razčiščeno, si popolnoma stabilen in potrebuješ nekoga, ki te lahko nauči kako se spoprijeti z anksioznostjo, strahom itd. Če potrebuješ pomoč torej pogovor in nekoga, ki ti lahko pove kako se s tem spoprijeti ti predlagam, da greš najprej k psihologu, če nimaš kakšnih drugih težav seveda.

*Psihoterapevti so plačljivi zato ker se izobražujejo zunaj Slovenije, saj tukaj ne moreš študirati psihoterapije.

EDIT:

 Šele zdaj vidim post nad seboj. Ana25 če ne rabiš zdravil ti bo psihiater to tudi povedal, še vedno ti pa lahko svetuje glede tvojih težav in te napoti kam drugam in celo napiše napotnico za psihologa. Ne govori mi da je to enako kot da bi nekoga z travmo, udaril z kladivom  kje si ti to sploh pobrala? 

Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da to ni res. Tisti, ki so skozi dali kakšno težko travmo jo ponavadi ne odnesejo brez posledic in v tem primeru ti zdravila lahko pomagajo, zdravila niso zato da bi čim manj razmišljal o vseh stvareh (spet popolen nesmisel) ampak jih dobiš zato, da ti pomagajo bodisi pri anksioznosti, depresiji itd. Ti imaš kar neke hude predsodke, kar se tiče psihiatrov in zdravil se mi zdi.


Hmmm naloga psihoterapevta je v prvi vrsti stabilizirat pacienta, bolnika, pa ne s tableti, tablete ima čez psihiater...Posebno pri travmiranih osebah se začne z stabilizacijo, šele potem čez čas, ko je oseba dovolj stabilna, obvladuje čustva....soočenje s travmo ter žalovanje in nove začetke....In vse to zmore in zna psihiater.

Navadno ljduje najprej gredo SD ali kliničnemu psihologu, ki potem naprej presodi, pripravi osebo...
100% predanost, 100% zagnanost.....vmesne poti ni!
http://tecem26.blogspot.com/
0
Nazaj na vrh
Nancyka
Starost: n/aPridružen: 9. nov 2011Prispevkov: 27Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 31. mar 2016 12:44
Povezava do prispevka

(Žal) obujam temo.... Unhappy

A ima katera kakšno priporočilo za dobrega psihoterapevta v Ljubljani ali okolici? Potrebovala bi ga v prvi vrsti za partnetsko svetovanje, najverjetneje pa tudi za individualne terapije....

Po netu brskam že par dni, dobila sem ogromno kontaktov - konkretnih priporočil pa bolj malo... Tudi ta tema je dokaj zaprašena Wink

Zeloooo bi bila hvaležna za bilokatero informacijo Smile

0
Nazaj na vrh
Binas
Starost: 36Pridružen: 17. nov 2011Prispevkov: 1239Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 31. mar 2016 13:08
Povezava do prispevka

Družinskega terapevta, kjer bi oba s partnerjem hodila?  Jaz bi se obrnila na Gabi Čačinovič Vogrinčič. Če ne drugega, ti lahko koga priporoči. Je pa ona ena izmed (meni osebno) boljših na tem področju. Prav ne morem verjeti, ampak še vedno se jo da najti na Fakulteti za socialno delo.

Na misel mi pride še Lea Šugman Bohnc, ki jo tudi najdeš na FSD.

100% predanost, 100% zagnanost.....vmesne poti ni!
http://tecem26.blogspot.com/
0
Nazaj na vrh
Binas
Starost: 36Pridružen: 17. nov 2011Prispevkov: 1239Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 29. dec 2018 21:05
Povezava do prispevka

Vlečem temo iz naftalina, ker sem ta mesec zagreznila jaz...in sem toliko ven iz teh voda, da ne vem kdo je dober terapevt. Mislim, da zdravil ne potrebujem, potrebujem pa nek usmirjen pogovor, potrebujem svoje živce nazaj, se imeti bolj rada in biti bolj potrpežljiva do nekaterih ostalih. Rabim "orodja" da preživim (saj ne da želim umret, samo tako zelo prekleto naporno je) Pred časom me je zdaj že upokojeni profesor dobro reševal, pa sploh ni vedel, da me "terapira". 

Relacija Maribor-koroška-Velenje-Celje. LJ najraje ne bi.

So kaka priporočila?

100% predanost, 100% zagnanost.....vmesne poti ni!
http://tecem26.blogspot.com/
0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Psiholog / psihoterapevt
Stran 2 od 3
Pojdi na stran 1 , 2 , 3
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Tanja 19. mar 2023 20:52
    RES slabo, meni izsušuje kožo
  • Tanja 21. feb 2023 18:20
    Izvrsten, najboljši
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:25
    Svaljka se
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 12:05
    Ne preprečuje vonjav
  • [*jag0da*] 19. feb 2023 11:57
    Ne neguje
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo