Priznam, da ...- 1.del

Priznam, da me je ne malo strah vročega poletja, ki naj bi nastopilo po četrtkovem poslabšanju vremena. Vem, da se večina ljudi tega veseli, ampak meni je pa to prava groza. No pa saj, če bi si lahko privoščila dvomesečne počitnice bi še kar šlo. Tako pa vsak dan v službo in nazaj, da umreš. Dopusta je za kaj takega veliko premalo. Spet se bom počutila kot na pol mrtev človek.

Uh, jaz tudi neprijateljica telefona.

Sicer najmanj rada kličem ljudi, ki jih napol poznam - nikoli ne vem, kako naj se obnašam po telefonu, saj nimam pojma, če se me spomnijo ali bo iz slušalke samo priplaval kak ogromen vprašaj.

Samo kaj, ko moram zaradi dela ravno največkrat klicati take ljudi

Priznam pa tudi, da sem se klicanja po telefonu v zadnjem dobrem letu že zelo natrenirala (zgleda se tudi to da...)

+1
Sovražim, da komaj diham in non stop švicam, tako da teče švic v potokih. Saj rezervna majica še gre, ampak jaz bi morala ves outfit menjati, ker sem ko cunja.

-Priznam, da me je strah, sem živčna in panična.
-Priznam, da se bom morala pogojno vpisati v višji letnik in me je strah, če me ne sprejmejo.
-Priznam, da veliko delam za faks, ampak mi redko kaj uspe zaradi mojih učnih težav.
-Priznam, da sem se danes v kabini pri pomerjanju kopalk skoraj zjokala, saj imam ogromno rit in veliko celulita, kljub temu da redno treniram in sem vsak dan aktivna (fucking sladkarije ).
-Priznam, da imam najbolj nemogočo in neskladno postavo ever. Zgoraj komaj napolnim košarico A, imam zelo široke boke, veliko rit in debele noge (komaj spravim nase hlače št. 40). 
-Priznam, da se zelo slabo počutim in sem psihično na dnu.
-Priznam, da raje vse to priznam na forumu kot pa da komu jamram v živo.

O ja, se da natrenirati. Tudi sama sem imela včasih tako fobijo pred tem, potem pa so me okoliščine (delo in posledično vsakodnevno klicanje neznanih ljudi) prisilile v to. In zdaj pred tem ni nobenega stahu več.

Morrigan en, pa ti se kar izpovej tu na forumu, če ti je le lažje potem. 

- komaj čakam večer, ko se bom brez slabe vesti najedla sveže nabranih borovnic, ki me čakajo v hladilniku
- pogrešam morje

Morrigan, en velik . Saj veš, da pri nas dobiš vse, kar potrebuješ. Tolažbo, objem, včasih motivacijsko usmerjeno brco in predvsem sprejemanje vsakršnih težav.
Nič ni narobe, da se tako počutiš. Vsakdo se kdaj znajde na dnu. Ampak včasih je treba doseči dno, da se odrinemo proti površju. In še dlje.

KM, kako lepo si napisala.

Morrigan

Priznam, da ...
.. danes RES ni moj dan.
.. da sem že tretjič padla izpit, in sploh ne vem zakaj in res nevem več kaj profesorca hoče da ji napišem. Tudi po vpogledu izpita mi ni jasno.
.. da sem ostala brez mojega študentskega dela, ki je bilo res super - super kolektiv in simpatično delo, to pa zato ker g. direktor pripelje svoje otročke delat.
.. posledično padejo v vodo veliki plani, ki sva jih imela s fantom.

Mah, naj gre vse nekam

...imam jutri izpit in že cel dan kar nekaj bluzim, ma kaj cel dan, cel teden!
...mi gre na živce vse skupaj - zunaj lepo vreme, jaz se moram pa učit, pa še to se potem tok smilim sama sebi, da samo nekaj bluzim, od učenja pa vse skupaj bolj malo

... se pod citirano lahko podpišem.

iza, KM in Tanja hvala vam!

-Priznam, da se počutim malo bolje in da tudi virtualni objemi pomagajo.