Prijava
Registracija Pozabljeno geslo

Forum

Prevzeti fantov priimek?

Pojdi na stran 7 , 8 , 9 , 10 , 11 , 12 , 13
saraH...
Starost: 30Pridružen: 23. dec 2012Prispevkov: 40Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 29. dec 2012 19:24
Povezava do prispevka

awy se strinjam s tabo smiley

.... I'm selfish, impatient and a little insecure. I make mistakes, I'm out of control and at times hard to handle. But if you can't handle me at my worst, than you sure as hell, don't deserve me at my best...
-Marilyn Monroe
0
Nazaj na vrh
greti
Starost: 33Pridružen: 6. dec 2010Prispevkov: 587Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 22. jan 2013 21:00
Povezava do prispevka

Zanimiva debata! Jaz bom svoj priimek obdržala, ter dodala fantovega (če se slučajno poročim). Svojega bom obdržala, da se bo vedelo, da izviram iz dobre družine, njegovega pa dodala, da se bo vedelo, da sem oddana. smiley

Vedno se rada pošalim na takšen način, drugače mi pa ni všeč, da bi imela samo fantov priimek, pa še kombinacija obeh se dobro sliši. Sem pa nedolgo nazaj doživela celo četo ogorčenih obrazov, ko je na enem srečanju pri fantu debata nanesla na priimke in sem povedala svoje mnenje. So bili večina mnenja, da tako pa ne, to je ja tradicija, bla, bla, bla... Dobro, da sem se ugriznila v jezik in nisem dodala še svoje šale, ker potem mi pa sploh ne bi dovolili prevzeti njihovega priimka smiley

0
Nazaj na vrh
Pandica
Starost: 28Pridružen: 28. sep 2007Prispevkov: 338Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 1:04
Povezava do prispevka

Jaz pa ne razumem najbolj teh teženj po prevzemanju moževega priimka. Morda bom deležna očitka, češ da je moj komentar "otročji", ampak takšno je pač moje mnenje; čeprav na papirju ženske veljamo za enakopraven spol moškim, žal v praksi tega (še) ne vidim. Prvič se to zelo izrazito kaže v določenih kulturah oz. verskih skupnostih (Islam), drugič pa še v tistih delih sveta, kjer je tovrstna enakopravnost dejansko prepoznana (npr. tudi pri nas), opažam da imamo/imajo ženske še vedno podzavestni občutek da živijo v "moškem svetu". In razna "prevzemanja" priimkov so zame tipični primer tega. Ta tako zvani "tradicionalizem" je še vedno globoko vkoreninjen družbeni konstrukt, tako rekoč brez nekega logičnega smisla. Ta pripadnost pa je meni naravnost odvratna. A to pomeni da je ženska pripadna moškemu, on pa njej ne ali kako? Zame ni to nič drugega kot sodobni in niti ne tako zelo prikriti seksizem.

Edino smiselno se mi zdi da imata zakonca vsak svoj priimek, otroci pa oba. In ja, "bogi revčki", vse življenje bodo prisiljeni pisat za svojim imenom dva priimka. Mislim da so otrokom dosti pomembnejše druge reči in se s tem ali napišejo eno besedo za imenom, ali dve, ne ukvarjajo prav dosti. Sploh pa, če jim ne ustrezata dve besedi, jih lahko, ko postanejo dovolj stari, zamenjajo v eno, če res tako želijo, ampak močno dvomim ... V srednji šoli sem imela sošolca, ki si je v prvem letniku zamenjal ime in s tem ni imel posebnih težav. In spet se bo katera oglasila da je to nepotrebna birokracija, vendar, če človeka dovolj moti, da je to pripravljen spremeniti, mu tudi birokracija ne bo odveč. Poleg tega ima mnogo otrok dve imeni, in še nikoli nisem slišala da bi kakšnega otroka zares motilo, ker ima dve imeni. To so buče.

Pogojno mi gre skozi še dodajanje moževega priimka k svojemu, ampak pod pogojem da tudi mož doda ženinega k svojemu smiley

Seveda ti ostaneš ti, tudi če prevzameš možev priimek, ampak hočeš nočeš, s tem na nek način zabrišeš svoje korenine. In tu se mi ne zdi na mestu gledat na stvar le iz praktičnega vidika, lepo vas prosim. Včasih so se gospodične oddajale gospodom za žene, po predhodnem dogovoru. Ženska se ni poročila, ampak "so jo poročili", oče namreč. Takrat je ženska v podrejenem položaju seveda prevzela možev priimek, danes, po vsem tem kar je bilo v svetu treba narediti in žrtvovati, da se ženski spol končno priznava kot enakopraven moškemu pa po tem resnično ni več potrebe. To je le še zametek nekega starega seksističnega družbenega konstrukta, ki se mu z lepšo besedo reče tradicionalizem, zato da žene še vsaj na tak način če že drugače ne, še vedno izkažejo da so pripadne (in podrejene) svojim dragim. In me kar malo čudi, da jaz pri svojih 21 letih to opazim, nekatere kar nekaj let starejše članice pa ne ...

Pa ne me lepo prosim jezno napadat, tako je moje mnenje. Moja mami ima na primer dva priimka, oče le svojega in všeč mi je, da se mami, če kdo za njenim imenom ne napiše obeh priimkov, ampak le očetovega, prav pošteno razjezi. smiley Aja pa, moževega priimka (če se kdaj sploh poročim, kar dvomim), seveda ne bom prevzela. Lahko pa imajo otroci (če bodo, kar spet, dvomim) oba.

0
Nazaj na vrh
armyBITCH
Starost: 34Pridružen: 17. maj 2006Prispevkov: 1678Kraj: LjubljanaStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 8:45
Povezava do prispevka

Imam pomislek glede tega da otroka prevzameta oba priimka, kajti ko bo potem ta otrok odrasel in se bo poročil z drugim človekom z dvema priimkoma, a bo njun otrok imel štiri priimke? pa njegovi otroci potem šest oziroma osem?

Mislim da je prevzemanje priimkov in odločanje za priimek otroka po enem izmed starčev če se ne pišeta enako (nič sicer nimam proti če se kakšen par odloči da se bo otrok pisal po mami, zakaj pa ne) predvsem zelo praktično. Poznam sicer par, ki sta otroku dala priimek, ki je kombinacija njunih dveh priimkov (npr če si izmislim: ona se piše Zupan on pa Novak, otrok se pa piše Zuvak). Seveda pa ima vsak svobodno izbiro glede tega kako mu bo ime in kako se bo pisal.

Moja hči ima sicer priimek po mojem partnerju in tudi jaz, ko se poročiva bom prevzela njegov priimek. Svoje enakopravnosti z svojim moškim namreč ne dojemam skozi prevzemanje priimka , ampak skozi to da enakovredno sodelujeva pri udejstvovanju v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok, ter predvsem, da imam občutek da me on sprejema kot enakovredno. 

Life begins at the end of your comfort zone
0
Nazaj na vrh
KozicaM
Starost: 29Pridružen: 1. feb 2013Prispevkov: 4Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 9:20
Povezava do prispevka

Jaz svojemu otroku ne bi dala dveh priimkov, ker vidim kako to moti mojega. Njemu je to prav zoprno, ampak ne more enega kar opustiti. Sej se ne moreš kar tako odločiti za enega izmed staršev. Tudi moja teta je od začetka uporabljala oba priimka, zdaj pa že dolgo uporablja samo stričevega, saj je ugotovila, da je tako lažje.

Kar se prevzemanja priimkov tiče, je to za mene stvar debate ali on mojega ali jaz njegovega. Se mi pa zdi, da je lažje, če imava oba enaka priimka, zaradi otrok in podobnih stvari.

Bi pa mi bilo zelo neprijetno in bi se zamislila, če bi on po vsej sili zahteval, da se obdrži njegov priimek in bil na smrt užaljen, če bi želela, da ima otrok oba(se je zgodilo prijateljici).

0
Nazaj na vrh
Tinka
Starost: n/aPridružen: 27. mar 2005Prispevkov: 2751Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 9:33
Povezava do prispevka
armyBITCH je napisal/a

Imam pomislek glede tega da otroka prevzameta oba priimka, kajti ko bo potem ta otrok odrasel in se bo poročil z drugim človekom z dvema priimkoma, a bo njun otrok imel štiri priimke? pa njegovi otroci potem šest oziroma osem?

Mislim da je prevzemanje priimkov in odločanje za priimek otroka po enem izmed starčev če se ne pišeta enako (nič sicer nimam proti če se kakšen par odloči da se bo otrok pisal po mami, zakaj pa ne) predvsem zelo praktično. Poznam sicer par, ki sta otroku dala priimek, ki je kombinacija njunih dveh priimkov (npr če si izmislim: ona se piše Zupan on pa Novak, otrok se pa piše Zuvak). Seveda pa ima vsak svobodno izbiro glede tega kako mu bo ime in kako se bo pisal.

Moja hči ima sicer priimek po mojem partnerju in tudi jaz, ko se poročiva bom prevzela njegov priimek. Svoje enakopravnosti z svojim moškim namreč ne dojemam skozi prevzemanje priimka , ampak skozi to da enakovredno sodelujeva pri udejstvovanju v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok, ter predvsem, da imam občutek da me on sprejema kot enakovredno. 

 

Podpis pod tole razmišljanje, še posebej tisti del o dojemanju enakopravnosti smiley.

0
Nazaj na vrh
MissCherie
Starost: 33Pridružen: 6. apr 2009Prispevkov: 80Kraj: Vipavska dolinaStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 9:50
Povezava do prispevka

Otroci bodo seveda imeli fantov priimek, ker jih res nočem obremenjevat z dvema in ne vidim smisla v tem. Po poroki pa bom jaz sicer obdržala tudi svojega, ker se ne bom poročila pri 18ih, ampak prej pri 28ih, ko bom že nekja dosegla (univerzitetna diploma ipd), pa še fant ima sestrično z istim imenom in res nočem, da me povezujejo z njo.. smiley Fantov priimek pa bom dodala predvsem zaradi otrok, da se bo videlo, da pripadamo skupaj, da smo družina (pa tudi zaradi carinikov ipd, ker imajo drugače mame, ki se pišejo drugače, veliko komplikacij pri prehodu čez mejo z otroci).

0
Nazaj na vrh
meme
Starost: n/aPridružen: 24. avg 2011Prispevkov: 1393Kraj: /Status:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 9:53
Povezava do prispevka

armyBITCH se strinjam s tabo, kar se tiče enakopravnosti v smislu razdelitve hišnih opravil, skrbi za otroke itd... Ampak mene vseeno moti, da je nekako splošno pričakovano, da bom jaz vzela njegov priimek. O tem, da bi obdržala samo svojega nihče niti ne pomisli, da bi pa on vzel mojega in imel samo tega, je pa itak nekaj nepredstavljivega. 
Je njegova družina in njegove korenine kaj več vredno kot moje? Mislim, da ne.

Pa dejansko poznam par kolegov, ki se jim zdi absurd, da punca nebi želela njihovega priimka. Ko jih vprašam, zakaj pa ne bi on vzel njenega: ja to pa ne, to se tko ne dela....

Vrjamem, da imajo nad nekaterimi močen vpliv tudi njihove družine, ki na veliko forsirajo te priimke. Če bi/bo v mojem primeru tako, ga zanalašč ne bom vzela. smiley
Itak sem že prej napisala, da priimka ne mislim prevzemat, moj mi je čisto ok in se s tem novim moževim priimkom nebi počutila čisto nič drugače/boljše/bolj praktično itd... Glede otrok pa hm, če bo eden dobi oba priimka, če bosta dva pa vsak od enega, pa naj razmišljata kdo je od koga smiley smiley

0
Nazaj na vrh
bubica10
Starost: n/aPridružen: 23. okt 2007Prispevkov: 5179Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 10:04
Povezava do prispevka
armyBITCH je napisal/a

Moja hči ima sicer priimek po mojem partnerju in tudi jaz, ko se poročiva bom prevzela njegov priimek. Svoje enakopravnosti z svojim moškim namreč ne dojemam skozi prevzemanje priimka , ampak skozi to da enakovredno sodelujeva pri udejstvovanju v gospodinjstvu in pri vzgoji otrok, ter predvsem, da imam občutek da me on sprejema kot enakovredno. 

smiley smiley smiley.

Se popolnoma strinjam s tem. Jaz bi (oz. bom, če se bom kdaj poročila) tudi prevzela partnerjev priimek. Ne gledam na to kot na neko podrejanje ženske moškemu in neenakopravnost.

Me pa na drugi strani tudi moti, da je pa kar samoumevno, da bo ženska prevzela priimek. Ene se odločijo za to, druge ne. 

Lots of people want to ride with you in the limo, but what you want is someone who will take the bus with you when the limo breaks down. (Oprah Winfrey)

A ustvari se samo trebaš napiti, pa sesti na bicikl, jer na sreću ćeš pre naleteti nego je pronaći.
(Balašević)
0
Nazaj na vrh
Masii
Starost: n/aPridružen: 17. mar 2011Prispevkov: 181Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 11:19
Povezava do prispevka

Steinjam se z armyBITCH....če bi imeli otroci 2 priimka, valda ne bojo imeli potem njihovi otroci 4h priimkov. 

Mei se zdi najbolj primerno, da ima pač otrok priimer po očetu, preprosto zato, ker se mi zdi to najbolj primerno. Tudi prevzem priimka za mene ni "podrejanje".  Saj žensk nihče ne sili, da morajo prevzet priimek. In tudi ne, da se morajo poročit. Je pa res, da se včasih lepše sliši, če se cela družina isto piše. Ne vem, smešno bi pa mi bilo, če bi mož prevzel ženin priimek.... 

0
Nazaj na vrh
Pandica
Starost: 28Pridružen: 28. sep 2007Prispevkov: 338Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 11:21
Povezava do prispevka

Kar sem želela povedat, ni bilo to ali ve dojemate to kot podrejanje, ali ne. Dejstvo je, da je zgodovinsko gledano to bil znak, da je ženska oddana moškemu in glede na položaj ženske v družbi skozi zgodovino, je meni precej jasno, da ima to prevzemanje priimka ideološko jedro v podrejanju žene možu. Zdaj če ve to v sodobnem času dojemate drugače, tudi prav, jaz pa definitivno te ideologije ne nameravam podpihovat. Ker je popolnoma res, s tem se čisto strinjam, da danes ženska ni več podrejena moškemu, vsaj ne pri nas, je pa to prevzemanje priimka en zametek tega.  Dejstvo, da se temu reče "tradicionalnost", to mojo teorijo še potrjuje. In saj pravim, ravno zato ker smo enakopravne, pa je to na nek način še zadnja bilka sodobne ženske podrejenosti.

Problem lepo rešujejo Španci, njihovi otroci namreč dedujejo oba priimka. Enega materinega, in enega očetovega. Posledično imajo Španci načeloma vsi po dva priimka. In to ne pomeni da bodo imeli njihovi otroci 4 priimke, otroci teh pa 6 itd. Npr. če je oče Rodrigo Ernesto Perez Hernandez in mati Maria Lucia Rodriguez Fernandez, bo otrok prejel dva izmed teh priimkov, enega od vsakega starša. Navadno se odločijo za prvi priimek vsakega starša, je pa to čisto odločitev staršev in ne nekaj samoumevnega. Tudi kateri priimek bo na prvem mestu in kateri na drugem, se odločijo starši.

Poleg dveh priimkov, imajo pri njih otroci navadno tudi dve imeni, ni pa nujno. In niso zaradi tega nič bolj obremenjeni kot otroci drugih narodnosti. Meni je zelo všeč njihov način zaznamovanja korenin s priimki, dejstvo da se "tradicionalno" dedujeta oba, in da lahko vrstni red priimkov urejajo sebi po volji. Ampak so seveda te zadeve stvar osebne preference ... Vsakemu svoje! smiley

 

Masii je napisal/a

Steinjam se z armyBITCH....če bi imeli otroci 2 priimka, valda ne bojo imeli potem njihovi otroci 4h priimkov. 

Mei se zdi najbolj primerno, da ima pač otrok priimer po očetu, preprosto zato, ker se mi zdi to najbolj primerno. Tudi prevzem priimka za mene ni "podrejanje".  Saj žensk nihče ne sili, da morajo prevzet priimek. In tudi ne, da se morajo poročit. Je pa res, da se včasih lepše sliši, če se cela družina isto piše. Ne vem, smešno bi pa mi bilo, če bi mož prevzel ženin priimek.... 

 

Že samo dejstvo, da se ti prevzemanje moškega priimka zdi "najbolj primerno", brez razloga, meni da vedeti, da je vse kar sem napisala do zdaj, resnično. Se pravi da res gre za konstrukt družbe, ki ima temelje zasidrane nekje v daljni zgodovini, kjer je ženska v resnici še bila podrejena moškemu.

In tudi to, da se ti zdi smešno da mož prevzame ženin priimek, spet potrdi mojo teorijo. Pa ne gre za siljenje v zvezi s prevzemanjem priimka. Gre za to, kaj je v družbi sprejemljivo oziroma sprejemljivejše. In dejstvo da je to prevzemanje priimka moža, priča o tem, da je današnja družbena miselnost še vedno seksistična. Pa še ideja je tako globoko vsidrana v vaše podzavesti, da se vam to zdi bržkone, samoumevno in bolj normalno. In da ne bo pomote, ne obsojam takega razmišljanja, razmišljam pa sama drugače in priznam, da vašega načina razmišljanja ne razumem najbolj in glede na odzive opažam, da tudi ve niste čisto dobro razumele kaj sem želela povedati.

0
Nazaj na vrh
Sinthija
Starost: n/aPridružen: 12. maj 2004Prispevkov: 9772Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 12:19
Povezava do prispevka

Se strinjam z ArmyB. 

Pandica, mislim, da si pozabila, da se eni požvižgamo na to, kaj je to v zgodovini pomenilo. Meni ni pomembno kaj je bilo takrat in kaj eni mogoče še vedno mislijo.

Mene nihče ne sili, da moram prevzeti priimek od fanta. Prej bi me starši silili v to, da ga ne prevzamem. A ga bom prevzela, ker sem se sama tako odločila.

Če nekdo misli, da se s tem podrejam partnerju in da nisem samostojna in enakopravna, se na to tudi še kako požvižgam, ker meni je pa res vseeno kaj si drugi mislijo. 

Pa še nekaj glede enakopravnosti: poznam veliko primerov žensk, ki so obdržale svoj priimek ali pa si le dodale moževega, pa so zelo daleč od tega, da bi bile enakopravne. Pa tudi Španke niso v svojih zvezah nič bolj enakopravne, pa čeprav ne prevzemajo priimkov.

Sicer pa vsak naj naredi s priimkom kakor si sam želi.

"Najlepši okras ženske je ljubezen. Najlepša oblačila na ženski pa so roke moškega, ki ga ljubi."
0
Nazaj na vrh
MeiMei
Starost: 114Pridružen: 26. jan 2009Prispevkov: 3084Kraj: Here and now.Status:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 12:59
Povezava do prispevka

Mislim, da je pri teh stvareh potrebno gledati zakaj in ne kaj.

Vsaka stvar, dejanje ali početje ima smisel v kontekstu in kontekst je v tem primeru zelo oseben. Če ženska NE prevzame partnerjevega priimka samo zato ker ima (ali ji drugi dajejo) občutek, da bo s tem manj ženska (samostojna, enakopravna, enakovredna itd.) in da bo celoten ženski spol pognala nazaj v 13. stoletje, je to zame enako, kot če ga prevzame, ker misli, da mora ohranjati tradicijo, ker je taka norma ipd. V obeh primerih je poudarek na zunanjih faktorjih namesto na odločitvi posameznika, s čimer se IMHO odmikamo od resničnega cilja - osebne svobode in avtonomije. (Enako seveda velja tudi za moške). Pa tudi, če nekdo nekaj naredi za nekoga drugega (partnerja, družino, skupnost) in to stori zavestno in prostovoljno, je to njegova stvar in se ne mene, ne drugih prav nič ne tiče. 

Če se neki ženski prevzem priimka zdi praktičen, romantičen, logičen, če se ji zaradi tovrstnega izkazovanja pripadnosti ogreje srce, ne vidim razloga, zakaj bi se morala temu odpovedati v imenu "vojne" za enakopravnost.

Razlika med nami in ženskami iz 13. stoletja je ta, da se lahko (vsaj v zahodnem svetu, čedalje bolj pa tudi drugod) same odločamo (za zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, otroke, položaje pri spolnosti, rdečo šminko v torek popoldne, tangice ipd.). Vsak ima svoje razloge (pogojene z vzgojo in specifičnimi lastnostmi odraščanja, šolanja in izkušnjami) za svoj način življenja in mislim, da jih je napačno presojati (ali obsojati) zaradi narave dejanja samega. Dokler se lahko sama odločam s kom, kaj, kdaj in kako, je "vojna" že dobljena in mi ni treba žrtvovati sebe ali svojega načina življenja za višji cilj. Tega je bilo v zgodovini že tako ali tako preveč. 

 

EDIT: Še tole sem hotela dodati, glede Špancev. Res je, da je pri njih prevzemanje obeh priimkov tradicionalno (o, poglej, spet ta beseda), vendar je tega danes vse manj. Vse bolj narašča trend prevzemanja priimka samo enega od staršev, predvsem zaradi praktičnosti (moja profesorica na faksu je vsakič klela, ko je na tablo kot svoje ime napisala šest besed). In Španci, z enim največjih odstotkov umorov oz. kaznivih dejanj zaradi spola - violencia de género, kot oni temu pravijo, v Evropi, IMHO res niso zgled za enakopravnost žensk ali manj seksistično družbo, priimek gor ali dol. 

Nazadnje urejal/a MeiMei 4. feb 2013 13:30; skupaj popravljeno 1 krat
I do yoga so that I can stay flexible enough to kick my own arse if necessary.

Pain is inevitable. Suffering is optional.
0
Nazaj na vrh
teatime
Starost: 30Pridružen: 18. feb 2010Prispevkov: 1266Kraj: CeljeStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 14:19
Povezava do prispevka

 

Jaz nekako razumem obe "strani" in me veseli, da se je razvila zanimiva debata.
 
Mislim, da Pandica želi ozoriti na dejstvo, da prevzemanje moževega priimka, ki se še danes zdi povsem samoumevno, naravno in neprevprašljivo ("ker se spodobi", "ker to pač tako je", "zaradi tradicije", "ker bi bilo v nasprotnem primeru smešno"...) NI in ne bi smelo biti samoumevno. Razmerja bi morala biti enaka, enako logično in samoumevno in "naravno" bi se nam moralo zdeti, da se bodoča zakonca pač dogovorita kdo bo prevzel priimek od drugega oz. za kakšno ureditev se bosta odločila. In ne bi se smelo predvidevati kar v naprej, da bo pač ženska tista, ki bo prevzela priimek moškega, ker takšno mišljenje izraža določene družbene hierarhije, odnose in diskurz o tem kaj pomeni biti moški in kaj pomeni biti ženska. S tem mnenjem se popolnoma strinjam.
 
Hkrati pa se strinjam tudi z vsemi, ki menite, da je odločitev posameznika (vsaj deloma oz. v neki meri) neodvisna od tradicionalnih družbenih struktur in ideologij o spolu (ki sicer sploh niso tako zelo tradicionalne in so vkoreninjene še danes, a delujejo na velik bolj prefinjen, neopazen način). In da je današnja demokratična, individualna družba družba izbir, v kateri imajo posamezniki veliko več možnosti za aktivno ustvarjanje lastne identitete, pri čemer se ne omejujejo z družbenimi strukturami (npr. s konceptom spolne (ne)enakosti). In da si lahko samozavestna, neodvisna, "močna", enakopravna ženska tudi če se pišeš tako, kot se piše tvoj mož. In da se dejstvo, da sta s partnerjem enakopravna kaže v vsakodnevnih praksah (npr. delitvi domačega in gospodinjskega dela) in ne v tem kako se nekdo piše. 
 
To, na kak način bo nekdo gledal na situacijo, pa je odvisno predvsem od tega kako jo sam razume. In mislim, da ni smiselno obtoževanje tistih, ki prepoznavajo družbeno vkoreninjenost neenakosti spolov tudi v ritualu prevzemanja priimka, kot paranoičnih ali jim očitati, da so ostali v zgodovini. Seveda enako velja tudi za kazanje s prstom na tiste, ki menijo, da prevzemanje moževega priimka nima veze s podrejanjem, neenakostjo in odvisnostjo. (Pa ne me narobe razumeti, ker ne pravim, da kdorkoli obtožuje kogarkoli česarkoli :)). Menim pač, da je smiselno na zadevo pogledati iz obeh zornih kotov in razumeti obe strani kovanca smiley.
Coffee, tea and sympathy.
0
Nazaj na vrh
Pandica
Starost: 28Pridružen: 28. sep 2007Prispevkov: 338Kraj: n/aStatus:Offline
Objavljeno: 1. feb 2013 15:52
Povezava do prispevka

Obe predhodnici, lepo povedano! smiley

Sem že resnično mislila, da nisem ravno dobro razumljena v tej debati. smiley Seveda je vse res stvar posameznika, tega nikoli nisem zanikala, tako je edino prav, vse na kar sem želela opozoriti je izvor te "tradicionalnosti". Tako ali drugače, in tudi če gre za vprašanje praktičnosti, vkolikor se zdi družbeno samoumevno da se bo celotna družina pač pisala po očetu, je to zame seksizem.

Seveda, MeiMei, bistveno je zakaj in ne kaj. Da, da, smo enakopravne, imamo možnost odločanja ... Ampak dokler je v družbi samoumevno, bolj primerno, logično, tradicionalno da žena prevzame priimek moža, je to zame le neka popačena forma kvazi-enakopravnosti, pa četudi smo na papirju karseda enakopravne in tudi če si vpraksi delimo gospodinjska in vsa ostala opravila (kar mimogrede, nekaterim še prav tako ni samoumevno). smiley Gre za miselnost, in za to, kaj družba preferira in kaj ne. Saj ne rečem, gre pač le še za neko simboliko enakopravnosti, ki je sama nisem pripravljena zanemarit. Nikakor pa ne želim povedat, da je ta simbolika nadomestilo za enakopravnost v praksi. Moj primer s Španci nikakor ni bil namenjen temu (čeprav sem kar pričakovala, da se bo glede tega ena oglasila). Bistvo "španskega" primera je to, da se da to problematiko v zvezi s priimki dosti lepše urediti. Če kdo postavlja praktičnost pred simboliko enakopravnosti pa bo otroku seveda dal en priimek, kar je čisto okej, ampak meni se pač ne zdi samoumevno da je ta priimek, priimek očeta (zaradi, zdaj že večkrat navedenih razlogov).

Enakopravnost se, kar se mene tiče, ne začne na papirju, uzakonjeno da imamo ženske enake pravice kot moški. Niti na poročnem listu. Ampak v glavah ljudi. In to je tisto na kar sem želela opozoriti. Dokler je "tradicionalno" prevzemanje priimka moža, se bom tega stereotipa branila z vsemi štirimi. Če tovrstna dejanja v dužbi ne bi imela tega "tradicionalnega" (zame torej seksističnega) pridiha, bi morda tudi jaz razmislila o prevzetju priimka, ampak šele in samo takrat, ko bi postala tradicionalna enakopravnost in bi okrog sebe opazila tako ljudi, ki se pišejo po materah, kot ljudi, ki se pišejo po očetih in tudi ljudi ki se pišejo po obeh. Dokler pa 90% ljudi, ki jih poznam, nosi očetov priimek in skoraj vse meni poznane poročene ženske prevzemajo priimke svojih mož, pa je zame ta enakopravnost v zvezi z izbiro priimka ena majhna nategancija. Če to priimkovanje v sodobni družbi resnično ne bi imelo patriarhalnega nadiha, kot ga ima, bi bilo kar se nadevanja priimkov podmladku tiče, več raznolikosti.

In še, vsakodnevno se okrog mene dogajajo reči, ki jih spoznam za prikriti sodobni seksizem. V eno in v drugo smer. Tole prevzemanje priimka je pa seveda (zame) le še en primer tega. Gre za manjše stvari, ki večinoma niti niso opazne. Ampak mene pač dostikrat zmotijo. smiley

 

 

0
Nazaj na vrh
Pojdi na:
Prevzeti fantov priimek?
Stran 12 od 13
Pojdi na stran 7 , 8 , 9 , 10 , 11 , 12 , 13
Pojdi na stran:
Kozmetometer
Zadnje ocene
Zadnji izdelki
  • Katrin 22. sep 2019 21:52
    prva pomoč
  • Katrin 22. sep 2019 21:40
    Navdušena
  • Katrin 22. sep 2019 21:34
    nisem opazila učinka
  • Katrin 22. sep 2019 21:30
    ne zamenjam več
  • Binas 12. sep 2019 14:23
    odličen
Forum
Zadnje objave
Najbolj brano
Trenutno dogaja
Izpostavljamo
V zadnjih desetletjih je postalo prepričanje, da starost pomeni bolehnost, betežnost, bolezen in trpljenje, nekako splošno sprejeto.