Prebolevanje in nizka stopnja samozavesti

drage planetke in nekaj malo planetkov, prosila bi vas za pomoč, ker sama ne znam tega rešiti

Čeprav teme o prebolevanju in samozavesti že obstajajo, sem odprla novo temo, ker se mi zdi da gre za malo drugačen problem, če pa ni tako, pa bi moderatorke prosila, da temo preusmerijo.

No pa gremo k problemu. Pred dobrima dvema mesecema in pol sem postala samska, bila sem v leto in pol dolgi zvezi, končal jo je fant. Ta zveza je bila daleč od v redu zveze, kar jaz v glavi vse kristalno jasno vem, ampak se tega nekako ne zavedam.

Problem je v tem, da se podzavestno vsaj, če ne že zavestno, sprašujem in sekiram, kaj je bilo z mano narobe, da me je pustil. Čeprav zato nimam razloga, to ves čas delam. Teoretično vem, da sta vedno dva krivca in v najinem primeru, bi vsak rekel, da je vsaj večinski del kriv on, ampak jaz še vedno iščem in razglabljam, analiziram, kaj je z mano narobe. Lahko se zamotim, delam vse drugo, ampak to ostaja v meni. In tu pride do dejstva, da imam zelo nizko samozavest na tem področju. Glede videza nimam problema, prav tako ne glede faksa, prijateljev, samo na tem področju me skoz žere, da nisem dovolj dobra, da moram storiti še pa še, da me bo imel nekdo rad. Zakaj je tako, ne vem.
Doma sem se pogovarjala s starši, vse smo predebarirali, imela sem normalno otroštvo, oba starša me imata rada in mi svojo ljubezen vedno izkazujeta, prav tako se super razumem z mlajšo sestrico.
Edina preizkušnja je bila, da je mama zbolela za rakom na dojki, ko sem bila stara 10 let in sem ji pri tem ogromno pomagala, ker je bil oče večino dneva na njivah( doma imamo kmetijo), ampak ne vem, kako bi naj to vplivalo na to, da se nimam dovolj rada.

Sedaj, si je fant našel punco, s katero je že prijateljeval v času najine zveze in jaz ves čas mislim( saj se res trudim zamotiti pa mi ne pomaga), zakaj je ona boljša od mene, kaj je z mano narobe. Mislim, požrla se bom od tega in res ne vem kako si naj pomagam.

Ima kdo kakšen nasvet katere knjige za dvig samozavesti, bi bile dobre ali kaj takega, ker več ne vem kaj naj počnem, da bo boljše.

Hvala

tinchyka mislim, da je to kar doživljaš povsem normalno. Sta s fantom govorila o razlogih za zaključek zveze? Ti je on povedal 'kaj je bilo s tabo narobe'? Sicer ne gre za to, da je s teboj nekaj narobe, ampak za to, da mu verjetno iz določenih razlogov nisi ustrezala, lahko so pa to razlogi ki jih ti jih ne bi dojemala kot slabe oz. bi bile celo lastnosti na katere si ponosna. Tisto dekle ni boljše od tebe, le drugačno je. Fanta ne poznam, lahko pa ima sam določene frustracije, težave in morda bi celo izbral 'slabše' dekle od tebe, če bi imela določene lastnosti, ki bi 'zdravila' njegove frustracije. Saj mnogokrat ne gre za slabše, boljše, zgolj drugačno.

Po mojih izkušnjah ne moreš preboleti oz. pustiti za seboj, dokler ne veš zakaj. Če so neke tvoje lastnosti ki so t.i. negativne, boš vedela kaj popraviti za v prihodnje, če so pa pač lastnosti, ki jih fant ne more sprejeti, pa niso negativne, je pa dejstv,o da nista za skupaj in vzrok tvoje nesamozavesti lahko izgine. Razloge boš videla iz povsem drugega zornega kota in se boš lahko spopadala z njimi, če nimaš ničesar za se opreti, pa boš seveda sama premlevala mogoče scenarije in se še naprej žrla, kar ni ne produktivno, ne zdravo, gotovo pa razdiralno za prihodnja razmerja.

Pogovor je zelo pomemben, iskrenost še bolj. Včasih je zelo težko dobiti od človeka resnico, a se moraš potruditi. Takoj ko sem jaz izvedela za PRAVE vzroke za najin razhod oz. za njegovo pasivnost pri razhodu sem se pomirila, sedaj sva zelo dobra prijatelja, saj ti vzroki ovirajo samo partnerstvo, ne pa prijateljstvo.

Če ti dam čisto plastičen primer. Nekateri moški imajo radi 'submisivne ženske' in ne morejo funkcionirati s samostojno, neodvisno žensko, pri kateri nimajo občutka da 'jih morajo reševati' in bodo tako dekle zapustili. Tu ni krivda na strani dekleta, nima ona napak, ki bi jih morala popraviti, ampak preprosto nima lastnosti, ki bi temu fantu ulivale dovolj samozavesti v partnerstvu. Taka zgodba ima nešteto varijacij, tudi manj banalnih kot je tale, ampak v razmislek oz. pojasnilo, da nisi bila nujno zapuščena zaradi nekih svojih napak, ampak morda ravno zaradi dobrih lastnosti.

S fantom sva se razšla, ker on ni več mogel prenašati najinega nenehnega prepriranja, poleg tega pa baje že nekaj časa do mene ni čutil to, kar bi moral.
Prepirala sva se zaradi tega, ker me je že na začetku najine zveze začel provucirati, če sem ljubosumna ali ne, s tem da mi je govoril, da je bil on zdaj z eno punco na sprehodu, od tega da je ena punca norela za njim, pa ji ni takoj povedal, da nič ne bo, ampak ji je rekel, da sedaj nič ne bo, mogoče kasneje. Ves čas nekaj takšenga, na kar na začetku nisem nekaj reagirala, huje pa je postalo, ko sem tudi jaz začela študij v istem kraju kot študira on. Sem šla večkrat z njim na žurke in če je bila kaka druga punca zraven, sem bila ponavadi ignorirana( pa ne mislim, da me ignorira par minut, ampak da jo začne božati po laseh dokler ga ne opazi, potem pa se pogovarja samo z njo in njeno kolegico vsaj pol ure, jaz pa stojim poleg) in potem sem se kasneje razjezila, od njega pa dobila odgovor, da vse prehitro zamerim in da se on le heca. Od tega, da so moje cimre imele občutek, kot da jih žica in jaz mu sčasoma nisem več zaupala.
Pa sva se pogovarjala, vem, da sem se jaz tudi včasih za brezveze sprla, ampak ni bilo nič drugače.
Njegov odgovor je bil, da se on le heca in to me še zdaj včasih mori, da bi mogoče jaz mogla biti bolj razumevajoča.

Po napisanem bi jaz rekla samo tole...kako to, da ga nisi ti pustila prej? Ker ko fantu več ne zaupaš, nimaš kaj iskati v zvezi z nekom. Sploh pa te otročje finte ala si ljubosumna, nisi in ignoriranje pred družbo? Tole ni ravno znak obetajoče zveze.
Mogoče ne bi bilo slabo, da se na začetku poskusiš zavedati tako, kot je napisala Tikka- nisi slabša...
Recepta za prebolevanje pa tako ali tako ni in verjemi, čeprav klišejsko, čas zaceli rane. Medtem pa lahko komot delaš na sebi-knjige za samopomoč, mogoče kakšna, da spredvidiš, če mogoče ponavljaš vzorec pri iskanju partnerjev (ta del je bil npr pri meni najtežji, da sem spredvidela, kaj napačnega me je privlačilo pri fantih). Drugače pa-veliko športaj, druži se in se ne zapiraj med štiri stene.
Pa vso srečo!

Kako se lahko po vsem tem, kar si napisala nazadnje, ti slabo počutiš?

Ne, tega ti ni bilo treba prenašati in biti še bolj razmevajoča! To so bile otročje fore tvojega fanta in hvalabogu, da je šel.

Oprosti, ker sem malo bolj ostra, ampak ne zaslužiš si tega, da te nekdo namerno spravlja v ljubosumje

emchy: saj sem ga, ampak ni trajalo eno uro pa me je pregovoril, da naj ne delam tega, da to ni nič takšnega da bo sedaj drugače. Potem je bilo mesec, dva ok, pa se je podobna zgodba ponovila in sem mu rekla da je konec, pa spet isto, potem pa je on čez nekje en mesec rekel, da on ne more več, da je konec, ker se preveč prepirava in mu jaz ne zaupam.
Ja, ravno kakše knjige za samopomoč bi jaz rabila. Mi lahko priporočiš katero? (tudi kaj takega, da vidim kakšen vzorec imam glede fantov)

alecia: saj ravno to je problem. teoretično vem, da mi v bistvu naredil uslugo s tem, ko me je pustil, ampak vseeno se sprašujem kaj je bilo z mano narobe. Čeprav v teoriji vem da nič, v praksi pa je drugače..

?!???!!

S tabo je bilo narobe le, da si se sploh toliko časa šla take igrice z njim. Človek, ki tako ravna s tabo, nima kaj soditi, koliko si ti dobra, njegovo mnenje naj te ne zanima.

Lahko, da imaš zdaj ranjen ego, da je on pustil tebe, čeprav bi ti morala njega. Tukaj boš pač morala sprejeti, da si predolgo dopustila slabo ravnanje in delati na tem, da ne boš vztrajala v propadlih zvezah. Nikakor pa nimaš kaj misliti, da "nisi dovolj dobra".

Eh, s tabo ni cist nc narobe. Zasluzis si kaj boljsega, kot je bil ta... oprosti izrazu... bebast otrocek z zelo nizkim pragom samozavesti (samozavest si je dvigal s tem, da te je spravljal ob zivce). Skoda le, da si se pustila pregovorit in ga sprejela nazaj. Predvsem pa dvomim, da je do tebe kdaj sploh kaj cutil in da te ni imel le za filanje ega. Ne zasluzi si te. In ti si zasluzis neki boljsega. In prepricana sem, da ga bos slej k prej srecala.

Kar pa se osebne rasti tice, obstaja malo morje knjig. Vendar bos morala sama pr sebi razcistit kaj bos v prihodnje dovolila pri partnerju in cesa ne bos tolerirala. Predvsem pa zacni se imeti rada. To lahko naredis na vec nacinov... npr zacni se ukvarjati z necim kar ti je v veselje in ko bos napredovala pri tem, bos pridobivala tud na samozavesti. Ter tako lazje sprejemala sebe. Sicer pa... za razumet svet in ljudi, moras razumet najprej sebe.

Glede na zapisano (pač, samo ena plat zgodbe) ima on ima težave s samozavestjo in potrebuje konstantno potrditev, si mora filat ego.

Bi res rada, da ti taka oseba daje vrednost? Ti si imela nekako zrel odnos, dokler ni šel on čez rob, zato, da s provokacijo sfura svoje frustracije. Vem, da je težko to preboleti, ampak nisi ti kriva. A je on iz disfunkcionalne družine?

iza: hvala, bom prebrala

magrataja: imaš popolnoma prav, to jaz v teoriji vse vem, samo v praksi je potem drugače mogole mi je zato toliko težje, ker je bil povod, da sva končala, en prepir, katerega sem po  res brezveze  začela jaz in pred tem( pač od takrat, ko sem mu drugič ali ne vem kolkič dala konec pa do takrat, ko je on rekel, da je konec) bilo vse okej, mislim ni bilo teh provokacij več že lep čas.

SwanHeart: ravno to je največji problem, da se nimam dovolj rada in to je prvo kar moram spremeniti. zdaj sem teden dni nazaj začela s tem, da si vsak dan govorim pozitivne stavke o sebi pa mislim da maaaalo pomaga

Tikka: to se je tudi meni že v zvezi dozdevalo, da on resnično potrebuje konstantno dozo potrditve, ampak ne od mene Kolikor jaz vem in kolikor sem opazila, mi je bila njegova družina v redu, pa tudi on se ni nikoli nič pritoževal, tako da ne vem.

No ja knjige nič ne pomagajo... kake ala Secret gotovo ne (razen če res verjameš v zapisano), nekatere pa ti res pomagajo odkriti vzroke za lastno obnašanje in težave, tako da res ne bi posploševala. Najbolj se naši ponotranjeni vzorci odražajo ravno na razmerjih, tako da tovrstno branje, če je seveda kvalitetno, gotovo pomaga. Jasno pa je, da je treba spoznanja iz literature nadgraditi z dejanji, spremembami, nadaljnjim spoznavanjem in opazovanjem sebe.

Vseeno v tem primeru mislim, da si samo izbrala napačnega človeka - kar je včasih tudi posledica vzorcev, ampak če gre za osamljen primer in dejstvo, da si še mlada, je najbrž zgolj lapsus, kar pa boš itak ugotovila kaj kmalu.

Zaradi citiranega mi hodijo take bedarije po glavi, kot so, da kaj pa če teh provokacij v prihodnje ne bi bilo oz jih pri njegovi naslednji punci ne bo, ker jih pri nama na koncu ni bilo več oz se jih jaz zdaj ne spomnim in "krivim" na nek način sebe, ker sem čez čas postala ljubosumna in sem se nekajkrat razburila brez razloga.

Če sta se dlje časa prepirala in že večkrat(?) šla narazen, res ne moreš na podlagi enega zatišja misliti, da tokrat bi pa ratalo. Glede na to da praviš, da on baje že nekaj časa ni več čutil do tebe, kar bi moral, je morda zatišje bilo le posledica njegove naveličanosti in te tudi zato ni več provociral z vzbujanjem ljubosumnosti. Drugače pa res ne vem, zakaj bi se sekirala, da si kdaj bila "brez razloga" ljubosumna, če je pa on pred tem nalašč vzbujal take reakcije od tebe.