Pospravljeno stanovanje ob prisotnosti malčka

Tu se čisto strinjam. Isto je npr. pri hrani kje zunaj na raznih slavjih - tisti, za katere je znano, da sicer doma ne jejo nič pametnega, poštenega in kvalitetnega, bodo tam ravno najbolj vihali nos nad vsem in se trudili biti čimbolj izbirčni.

Sicer se pa tudi jaz ne bi obremenjevala glede teh nenapovedanih obiskov - po možnosti še odprla ne bi (samo dojenceljna bi bilo nekako treba natrenirat, da bi bil takrat tiho, ko stojijo pred vrati, hehe). Meni niti malo ne pašejo, zdijo se mi pravzaprav nevljudni. Dandanes si pa res noben več ne želi nenapovedanih obiskov in to je za redkokoga dandanes še prijetno presenečenje - sploh, če imaš naporne dneve. Kot da ti potem res še pašejo eni, ki se bodo nenapovedano naslikali pred vrati in ti s sokoljim okom čekirali stanovanje. Najava je po mojem mnenju skoraj obvezna stvar, če kdo malo bolj razmišlja in ima nekaj uvidevnosti - saj ne zaradi tega, da obiskovanec priskrbi 5 narezkov, torto in še kaj za pogostitev ... ampak zato, da si razporedi čas in morda res kaj pospravi, da ga kak nered ne spravi v neprijeten položaj (čeprav ga ne bi rabil, ampak saj vemo, kakšni so nasploh ljudje ... tako radi (in komaj čakajo) vidijo v vsem negativno stran, na katero imajo po možnosti še doma nekaj dnevne razprave, pametovanja in sodbe).

Mission impossible. Pri nas smo v tistem obdobju na bolj mikavne omare dali zaporo, ki je tako majhen otrok ne more odpret. Čez dan je bilo vse nametano, ko je šel spat, sem vse skupaj malce zložila v škatle, če se mi je dalo, da se ravno nismo spotikali. Je pa obdobje odpiranja omar nekako pri dveh in pol, morda treh letih minilo, in sedaj pospravljava pogosto že skupaj. Seveda pa imamo še vedno igrače povso, tudi predmete, ki v bistvu niso igrače...

Ja, Samsara, meni se zdijo največji problemi predmeti, ki niso igrače. Predstavljam si, da nekaj podobnega počnejo tudi pasji mladički, kunci hvala bogu ne. Skratka, naš odnese pokrovko za lonce in jo pusti pri WC-ju, pa očijev čevelj, ki ga položi na kavč. Igrače, povsod po stanovanju, pa me dejansko nič ne motijo, tako ljubko vdušje naredijo. Dostikrat se mi zvečer, ko vse pospravim, zdi, da je to vse skupaj odveč, ker bo po prihodu iz varstva vse spet isto. Ampak, če pa kdaj zabluzim, potem nered v roku 2 dni eksponentno naraste in se mi zdi, da moram še 3x toliko pospravljati. Praviš, da tam okoli 3.leta postane bolje: jaz komaj čakam, na obdobje, ko ga bom s čim motivirala, da bo vsaj malo pospravljal za sabo.

Marko2005, seveda ga bom učila, da sam pospravlja za sabo. Ampak pri npr. 16mesečniku žal to še ni šlo, pri 24mesečniku, kot je sedaj star, pa pač poskušam, ampak je zelo počasen napredek.