Pa saj to so debate - forum - izmenjava mnenj in res ne vem, zakaj bi sedaj tu padali v konflikte. Jaz (in verjetno še marsikdo) lahko stokrat rečem, da bi ga pokončala, ali da mu želim, da bi ga dobili sorodniki umorjenih, pa vendar v praksi stvari niso tako enostavne. V umorih lahko uživa samo težko moten osebek, za vse ostale je pa to teorija, agonija in muka.
Nikoli ne bom pozabila nekega poljskega filma, kjer je nek mladenič čisto brez veze iz samega dolgega časa mučil taksista in ga nato umoril prav na morbidno svinjski način. Ta prizor me je kot gledalca spravil v stanje nepopisne groze, gneva, besa in želje po maščevanju, kljub temu, da je bil to samo film. Potem kasneje, ko so se stvari razpletale in je prišel ta mladenič pred sodišče in mu je bila dosojena smrtna kazen, pa so se avtorji filma spet poigravali z nami gledalci in so vso to fazo izvršitve smrtne kazni prikazali skrajno natančno, v detajle in precej tudi z zornega kota kaznjenca. Prav gotovo je bil namen tega filma pokazati nesmisel smrtne kazni. In ponovno sem med gledanjem doživljala bes, gnev, nemoč in nesmisel dejstva, da spet nekdo nekomu jemlje življenje. In ljudje, ki so bili vpleteni, pri tem niso dobili nobenega zadoščenja, ampak ponovno agonijo in muke.
Potem pa se malo razmišljam naprej. Spustili so ga pred dvemi leti, namesto, da bi ga zadržali v zaporu. In če so ga spustili, me zelo zanima, ali imamo pri nas kakšno institucijo, ki poskrbi za te ljudi, ko pridejo spet na svobodo. A obstaja kdo, ki nadzoruje, kako se socializirajo, ali imajo delo, ali sploh kaj in kako počnejo. Kako berem sedaj, je v bistvu živel kot klateški pes in tudi če bi bil normalen in ne moten, kakor je, je samo vprašanje časa, kdaj bi spet stopil na stranpoti. že zato, da nekaj počne, da se mu kaj dogaja, ker drugače ne zna.