Petra Majdič

Če pustim ob strani vse pomisleke glede smisla vrhunskega športa, njegovega vpliva na zdravje ipd., se je meni najbolj vtisnilo v spomin to, da se nekdo lahko tako zelo potrudi doseči svoj cilj in da v to vloži vse svoje moči. To občudujem in ob tem pomislim, da bi se lahko dostikrat tudi sama bolj potrudila za kakšno stvar in bila mogoče malo manj komot. Seveda ne razmišljam o tem, da bi jaz kaj počela s polomljenimi rebri (popolnoma nemogoče - še z virozo se mi ne da sedeti za računalnikom), vendar pa to prenesem na svoj skromen nivo in se mi zdi sporočilo tega dogodka pozitivno in spodbudno.
Ne glede na to, da športa sploh ne spremljam in da sem tako nevedna, da verjetno pred to novico ne bi vedela točno povedati, s čim se ukvarja P. Majdič.

Kar nekaj je takih izjav (nasplošno) nad katerimi sem presenečena (in zamišljena nad inteligenco teh ljudi).
Razumem, da nekdo poda svoje mnenje. Ne razumem pa izjav, ki so žaljive in resnično nepremišljene.

No v tej temi je vse skupaj že zelo OT.

Ko me je Tika že vmešala, bom pa še sama komentirala. Kaj pa, če bi Petra Majdič umrla? Kakšno bi bilo vaše mnenje o celi stvari v tem primeru?

Keks, človeško življenje mi je neprimerljivo pomembnejša vrednota kot olimpijska kolajna - in niti malo me ni sram.

Paisley, ravno o tem sem tudi jaz razmišljala - kaj pa Tomaž Humar, na primer? Kaj točno si mislim o njem? V bistvu si za alpiniste na splošno mislim, da so njihove smrti povsem nepotrebne, nesmiselne, enako sem čutila tudi ob Humarjevi smrti, tako da se definitivno strinjam, da ta stvar ima dve plati in da je pogosto meja med junaštvom in norostjo (če malo površno rečem) zelo tanka.

Jaz njen poskus samomora razumem. Se strinjam, da je tvegala življenje. Ampak bolj kot razmišljam, bolj mi ni jasno kako ji je sploh uspel tak tek in tok napora s 4 zlomljenimi rebri in poškodovanimi pljuči? 

Uf, težka tema, ampak me preprosto preveč srbijo prsti, da ne bi kaj napisala...
Vesela sem za Petrino bronasto medaljo preprosto zato, ker si jo je sama tako želela in tako garala zanjo. Petra se je za tako življenje odločila sama in občudujem njeno zagnanost in željo po doseganju ciljev. Zakaj je tekmovala poškodovana je spet lahko dolga tema. Mogoče ni bila samo želja tista, mogoče je bil totalen šok. Mogoče bi se lahko zgodilo kaj veliko bolj grozljivega, ampak na srečo se ni. Kaj bi bilo, če bi bilo...

Kar mi je pri vsej zadevi najbolj sporno pa je, da so športne prireditve postale "gladiatorske igre". Zdi se mi, da je "višje, hitreje, močneje" dobilo zelo negativen, sprijen in nezdrav pomen. Sama sem zelo veliko spemljala športne prireditve, vendar jih po padcu smučarja, ki je ostal brez noge zaradi tega, ker so organizatorji pripravili za gledalce "bolj zanimivo" progo!!!, ko so spremenili pravila odbojke, da je postala bolj zanimiva za gledalce... pa še kaj bi se našlo.. ne gledam več in tudi ZOI so odraz tega. Ker ne maram, da bi bil zaradi tega, da bo meni na kavču bolj "zanimivo", kdo v življenjski nevarnosti, absolutno BOJKOTIRAM vse prenose športnih prireditev. Vem, da s tem ne bom dosegla nič in da je to ogromen aparat sponzorjev, televizijskih mrež itd., ampak gladiatorske igre se mi preprosto upirajo.

Absoluten podpis pod Ketko.

Sama nikoli, ampak res nikoli ne bi storila česa takega (tekmovala s tako poškodbo), pretirano kovanje tega početja v zvezde se mi zdi celo malo sporno, vseeno pa občudujem Petrino odločnost in zavzetost. Medaljo ji iz srca privoščim, priznam, da se mi je skoraj zasolzilo oko, ko sem videla kako vesela jo je bila (no, to je morda bolj posledica moje sposobnosti vživljanja v čustva drugih ljudi). Kar želim napisati je, da po eni strani Petro zelo podpiram, po drugi pa razumem vse, ki se jim njeno dejanje zdi noro.

Kar pa se tiče gladiatorstva v športu, so letošnje ZOI pravi dokaz. Med gledanjem ženskega smuka me je skoraj zadela kap (pa ne samo ob padcih).

Kot prvo - sem 99,9999%, da Petra NI vedela za zlomljena 4 rebra in za pneumotoraks! In sem 99,9999%, da na prvem rentgenu res ni bilo videti premaknjenih reber in da je do vsega tega (premik in pneumotoraks) prišlo zaradi naporov med tekom.Kajti nihče, niti Petra, se ne bi zavedno spravljal v takšno življenjsko nevarnost, medalja gor ali dol.

Kar se pa tiče njene železne volje in levje borbenosti, pa menim, da jo lahko VSI samo občudujemo! Kajti s takšnimi bolečinami, kot jih je morala imeti ona, je bilo teči v olimpijski konkurenci nepredstavljivo. In če upoštevamo prvi odstavek(!!) ne razumem kako lahko potem nekdo komentira, da se mu zdi njeno početje noro in evforija nerazumljiva?! Ženska je 20 (!) let vložila v ta šport, trenirala, garala, se odrekala vsemu in si je (kot VSAK ˝normalen˝ uspešen vrhunski športnik) želela krono-olimpijsko medaljo. Tisti, ki tega ne razume, pač ne razume vrhunskega športa, bog pomagaj... Jaz ga razumem. In razumejo ga vsi tisti, ki vedo, zakaj pri športu gre in kaj olimpijada športniku pomeni.Odločitev je bila njena, želela je medaljo in jo je dobila. Že res, da je bila cena za to grozno visoka ampak glede na to, da za resnost poškodbe vnaprej ni vedela, ne razumem kako jo lahko sploh kdo obsoja. Njen dosežek je vrhunski, vreden evforije, vreden pisanja medijev, vreden poveličevanja. In predvsem je NJEN, zato upam, da se Petra ob morebitnem prebiranju takšnih in podobnih komentarjev samo nasmehne in si misli svoje...

Upam, da se bo o Petrinem podvigu pisalo še dolgo. Kajti vsaj 1x se piše o resnično vrhunskih dosežkih - krvavo prigarani olimpijski medalji,  ne pa da se zganja evforija ob UVRSTITVI nogometne reprezentance na SP... Upam, da vsi vidimo razliko.

quote:83929f738a="J.Lo"Upam, da se bo o Petrinem podvigu pisalo še dolgo. Kajti vsaj 1x se piše o resnično vrhunskih dosežkih - krvavo prigarani olimpijski medalji,  ne pa da se zganja evforija ob UVRSTITVI nogometne reprezentance na SP... Upam, da vsi vidimo razliko.


Amen!

quote:095d67e737="J.Lo"Tisti, ki tega ne razume, pač ne razume vrhunskega športa, bog pomagaj...

Evo, jaz z veseljem priznam, da ga ne razumem. Ga niti ne želim razumeti, ker se mi zdi absurden in že prav sprevržen.

Slučajno videla v enih komentarjih



Sneguljčica, Palčica in Chuck Norris so se pogovarjali.

Sneguljčica je rekla: "Z gotovostjo lahko rečem, da sem najlepša na svetu."

Palčica je dejala: "Z gotovostjo lahko rečem, da sem najmanjša na svetu."

Chuck Norris pa je rekel: "Gotovo sem najbolj pogumen, bojevit in močan človek na tem svetu."

Zato so vsi trije šli na urad za Guinnessove rekorde, da bi se prijavili.

Prva je vstopila Sneguljčica, ki se je vrnila vzhičena in zakričala od veselja: "Zdaj je uradno. JAZ sem najlepša na svetu!"

Druga je iz pisarne prišla Palčica in dejala: "Uradno sem najmanjša na svetu."

Nazadnje iz pisarne v solzah pride Chuck Norris in vpraša :''Who the fuck is Petra Majdič?!?''

quote:2cfb0fdf3b="J.Lo"Tisti, ki tega ne razume, pač ne razume vrhunskega športa, bog pomagaj...



Ne razumem skorajda ni dobra beseda, bolj ne podpiram in ne sprejam kot normalne in pozitivne nobene dejavnosti pri kateri se tvega zdravje in življenje za nek cilj, ki ni povezan z reševanjem drugega življenja in pika. To ne pomeni da je "potrebna pomoč od boga" oz. da sem (smo) omejene v svojem razmišljanju, ampak zgolj to, da imamo očitno drugačne vrednote in poglede. Če tu kdo kaj ne razume in bog pomagaj, ste to tiste, ki slepo verujete v svoj prav in se zgražate nad "nerazumevanjem" ter tako ne premorete modrosti in odprtosti za sprejemanje drugačnega mnenja oz. pogleda na nek družbeni fenomen.

Jaz razumem tvoj pogled na zadevo. Čeprav če tako pogledam, tudi jaz tvegam svoje zdravje, ko 8 ur na dan sedim v tej zarukani pisarni in ne naredim nič življenjsko pomembnega   Pač se mi zdi, da se že težko najde poklic, ki ne bi slabo vplival na človekovo zdravje

Ok, res pa je, da ne tvegam življenja